Med milijoni tonami blaga, ki potuje skozi naše pristanišče, cariniki odkrijejo tudi prepovedane droge, vse več je tudi ponaredkov. Da gre za globalen problem, dokazuje svetovna kampanja z imenom PREPREČIMO KRIMINAL (Turn Back Crime), ki jo je pripravila mednarodna organizacija kriminalistične policije Interpol. Pričela se je 5. junija, naše pristanišče pa je bilo eno od štirih točk na vsem svetu, kjer so to problematiko v živo predstavili javnosti. Na novinarski konferenci, ki je potekala na kontejnerskem terminalu, so namen in cilje kampanje predstavili Tomaž Peršolja, vodja Sektorja za organizirano kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi, Nedjan Jerman, pomočnik direktorja Carinskega urada Koper in Jose Manuel Fernandez Del Canto iz Interpola. Cilj kampanje je opozarjanje na nevarnosti organiziranega kriminala in njegovemu vplivu na naše vsakdanje življenje ter ozaveščanje in spodbujanje ljudi, da spremenijo svoje obnašanje ter tako pomagajo policiji v boju proti organiziranemu kriminalu. V tem smislu lahko vsak posameznik pomaga preprečiti kriminal. 

Dejstvo je, da je na svetovnem trgu ogromno ponarejenega blaga, za katerim stojijo kriminalne združbe. Svetovna proizvodnja ponarejenega blaga skokovito narašča. Ponarejeno je razno blago, največ je športnih oblačil in obutve, cigaret, očal, ur, mobilnih telefonov, parfumov, igrač … Trgovina s ponaredki jemlje legalnemu gospodarstvu potrošnike, še huje pa je, da se z zaslužkom od ponaredkov financirajo druge kriminalne združbe, kot je trgovina z drogo, orožjem, ljudmi idr. Poleg tega so večinoma ti izdelki škodljivi za ljudi, rastline in živali. Pomočnik direktorja Carinskega urada Koper Nedjan Jerman: »Med ponaredki so tudi prehrambeni izdelki, zdravila, vitalni rezervni deli za avtomobilsko in letalsko industrijo, našli smo tudi ponarejene pesticide.« 

Za odkrivanje in preprečevanje organizirane kriminalitete je zelo pomembno medinstitucionalno sodelovanje v našem konkretnem primeru Luke, carine in policije. V letu 2013 je bilo na državni ravni v 1334 primerih odkritih in začasno zadržanih 198.340 kosov blaga v ocenjeni vrednosti 18,9 milijona EUR. Večina ponaredkov pride v kontejnerjih z ladjami iz Daljnega Vzhoda, pa tudi iz Afriških držav. 

Carina pregleda pošiljke na podlagi analize tveganja, pregleda dokumentacije in fizičnega pregleda blaga. Jerman: »To so trije koraki našega ukrepanja. S pregledom dokumentacije še pred prihodom kontejnerja na podlagi pokazateljev tveganja določimo sumljivo pošiljko za fizični pregled. Najprej jo delno izkrcajo na mestu pregleda na kontejnerskem terminalu, naročimo zastopnike blaga, da jo odpeljejo v skladišče in šele potem sledi natančen pregled. Pregled lahko traja tudi do dva ali tri dni. Če je imetnik blagovne znamke vložil na evropskem portalu COPIS zahtevo za varstvo pravic, lahko izdamo odločbo o začasnem zadržanju blaga zaradi suma kršitve avtorskih pravic. V kolikor tega zahtevka ni, lahko carina vseeno, a le v primeru, da je 100% prepričana, da gre za ponaredek, po uradni dolžnosti sama zadrži pošiljko, a največ do tri dni. Če zahtevka v tem času še veno ni, potem moramo blago sprostiti v promet. Če pa zahtevek obstaja, je rok deset dni, da lastnik blaga potrdi, da gre za ponaredke, in določi kje, kdaj in kako se bodo ponaredki uničili ali v določenih primerih podarili v humanitarne namene. Če tega ne potrdi, potem mora vložiti tožbo in blago se zadrži do sodbe, kar lahko traja in povzroča stroške skladiščenja, tožb itn. V praksi mi takšnega primera v zadnjih letih nismo imeli, tako da se blago uničuje sproti.« To pomeni, da je bilo za vse, kar so cariniki odkrili, potrjeno, da je šlo za ponaredke. Pri tem nosi imetnik blaga vse stroške skladiščenja, postopkov, prevozov, stroške izhoda carinikov in stroške uničenja. 

Vendar pa ima carina pooblastila samo na meji. Jerman: »Mi lahko ukrepamo samo na meji in pošiljko zadržimo. Naše mobilne enote sicer lahko ustavijo tudi vozilo, a le, če gre za utemeljen sum. Ko pa je pošiljka enkrat na trgu, potem carina nima več pristojnosti, temveč je to naloga tržne inšpekcije, ki pa na tem področju ne izvaja nadzora. To je problem, Hrvaška je npr. bolj uspešna, tam je tržna inšpekcija del carinske službe.« 

Na področju odkrivanja ponaredkov delajo vse pooblaščene uradne osebe pri koprskem Carinskem uradu, večinoma v Luki, v oddelku za analizo in kontrole in cariniki na izpostavah, kar pomeni preko sto oseb. »O tem, kako prepoznati ponaredke, kje so tiste drobne razlike, ki jih ločujejo od originalov, kako postopati idr. se cariniki tudi redno izobražujemo skupaj z imetniki avtorskih pravic in krovnim carinskim uradom,« je dodal Jerman.