10. septembra leta 1979 je bila predana v uporabo operativna obala novega kontejnerskega terminala, ki je v dolžino merila borih 150 m, široka pa je bila 33 m. Ob obalo so se lahko privezale ladje z ugrezom do 9,5 m. Prvo kontejnersko dvigalo (ki še dandanes obratuje) je izdelala mariborska Metalna. Zmogljivost terminala je bila takrat 50.000 TEU letno, hkrati pa je lahko uskladiščil 2400 kontejnerjev. Imel je priključke za 200 frigo kontejnerjev ter 10.000 m2 pokritih površin za polnjenje in praznjenje kontejnerjev.
Danes meri obala kontejnerskega terminala 596 m. Skupna zmogljivost skladiščenja je 19.000 TEU, za frigo kontejnerje pa je na voljo 340 priključkov. Vseh skladiščnih površin na terminalu je 172.000 m2, ocenjena letna pretovorna zmogljivost pa znaša več kot 600.000 TEU. Terminal ima 4 panamax dvigala in dve post-panamax dvigali (še dve bosta postavljeni oktobra).
Leta 1980 so kontejnerji s 37.831 TEU predstavljali že 25 % vsega pretovora v Luki Koper, ki je tedaj znašal skupno 2.523.248 ton. Promet na terminalu je v 80-tih letih stabilno naraščal po stopnji 6 % in je v letu 1990 dosegel že 94.767 TEU. Toda obete in pričakovanja nadaljnje rasti prometa je že v naslednjem letu presekala balkanska kriza, ki je prepolovila število kontejnerjev. Terminal je potreboval skoraj deset let, da je ponovno dosegel nekdanji pretovor. K temu je pripomoglo tudi uvajanje novih rednih železniških povezav (blok vlakov) z Avstrijo in Madžarsko konec 90-tih let.
Vse od leta 2000 dalje je promet na kontejnerskem terminalu skokovito rasel. Med leti 2002 – 2005 je dosegel 19-odstotno povprečno rast. V letu 2005 smo dobili še četrto mostno dvigalo in sicer proizvajalca Konecranes, z dosegom roke 37 m.
Zaradi vse večje zasičenosti zmogljivosti na terminalu je bila leta 2006 sprejeta odločitev o podaljšanju prvega pomola. Z dodatnimi 146 metri obale, z večjo globino morja, ter z novimi postpanamax dvigali z dosegom roke 51 m, je kontejnerski terminal pridobil možnost sprejemati zelo velike kontejnerske ladje. Do konca leta bomo zaključili tudi III. fazo urejanja terminala, ki obsega zasutje lagun med obalo in zaledjem pomola, s čimer bomo pridobili precej dodatnega prostora za skladiščenje in manipulacijo kontejnerjev.
