9. decembra je v Kopru potekal mednarodni seminar z naslovom Utekočinjen zemeljski plin v pristaniščih severnega Jadrana. Seminar je organizirala Luka Koper kot del aktivnosti evropskega projekta Costa II East – Poseidon MED (program TEN-T). Namen dogodka je bil, da se javnosti predstavijo rezultati študij o pričakovanem povpraševanju po utekočinjenem zemeljskem plinu (UZP) v naši regiji. Direktiva 94/2014 o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva predvideva namreč, da se v jedrnih pristaniščih Evropske unije vzpostavi vsa potrebna infrastruktura, ki bo omogočala, da se lahko prevozna sredstva oskrbujejo tudi z alternativnimi energenti in torej ne le z nafto. Med alternativne energente pa sodi tudi UZP.
Seminar je moderiral mag. Boris Sučić iz Centra za energetsko učinkovitost pri Institutu Jožef Stefan, ki je uvodoma obrazložil, kaj je zemeljski plin, da je njegova poraba v slovenski industriji kar precej velika, kar dokazuje dejstvo, da predstavlja strošek plina dobro četrtino stroškov energentov.
Govorniki so pojasnili, da Evropska komisija v veliki meri promovira preučevanje UZP zaradi bistveno nižjih emisij Sox v primerjavi s klasičnimi fosilnimi gorivi, pri čemer je UZP potencialno rešitev za ladjarje tudi v Sredozemlju, saj je za prihodnje pričakovati, da bo tudi Sredozemlje postalo območje kontroliranih emisij (ECA). ECA območje je mednarodna pomorska organizacija IMO uvedla z Marpol konvencijo že v Baltskem in Severnem morju ter ob obali Združenih držav Amerike in Kanade.
Študije izdelane znotraj projekta CostaII East – Poseidon MED so pokazale, da se v pristaniščih Trst, Reka in Koper od leta 2030 pričakuje zelo slično povpraševanje in sicer okoli 20.000 ton UZP letno, pri čemer bi UZP koristili tako kot pogonsko gorivo za plovila kot tudi za tovornjake in ostalo pristaniško mehanizacijo. V Benetkah pričakujejo bistveno večje povpraševanje, zato Benetke že preučujejo možnosti za postavitev namenskega skladišča v industrijskem delu pristanišča. Izvajalec študije za reško pristanišče je pa potrdili, da načrtuje Hrvaška izgradnjo plinskega terminala na otoku Krk, za katerega se pričakuje, da bi se začel graditi leta 2018. Ravno Krk naj bi tako odigraval v prihodnje ključno vlogo za dobavo plina za potrebe regije.
Predstavnika Lloyd’s Register, Mario Croce in Marco Nardo, sta predstavila izkušnje, ki sta jih pridobila pri sodelovanju v projektih za vzpostavitev UZP infrastrukture, tako npr. v Kanadi, ki je bogata s plinom, kot tudi UZP plovil kot je npr. trajekt Viking Grace, ki od leta 2013 pluje na relaciji Turku – Stockholm. Potrdila sta, da je pričakovati, da bo UZP v prihodnje stvarna alternativa, vendar predvsem za nekatere nišne prevoze. Tako je razumeti tudi podatek, da je v svetu trenutno le 65 plovil na UZP. UZP sistem na plovilu mora biti namreč kompatibilen z UZP sistemom polnjenja v pristanišču, da se zagotovi ustrezno vernost, kar je pa izvedljivo predvsem pri trajektih, ki vozijo kot linijski prevozniki vedno na istih relacijah, tako da je tudi oskrbovanje z gorivom vnaprej dogovorjeno. Govorniki so opozorili, da manjka regulativa na področju zahtev za vzpostavitev UZP infrastrukture v pristaniščih, kar je pa izjemnega pomena predvsem zaradi varnostnih vidikov.
Predstavitvam je prisluhnilo okoli 40 udeležencev.
Predstavitve na seminarju:
