Kljub temu, da nekatera podjetja že uspešno uporabljajo elektronski račun (npr. DHL Exspress, Pacorini, Europacific) in so nekatera ravno pred tem, da rešitve implementirajo v praksi (poleg Luke Koper je to Intereuropa in Slovenske železnice), je uporaba elektronskega računa v transportu in logistiki za zdaj še precej omejena. Seminar smo tako organizirali predvsem, da bi omogočili članom pristaniške skupnosti, da se seznanijo z zakonodajo, tehničnimi vidiki in z uporabo v praksi. 
Res je, da je potreben začetni vložek, da se prilagodijo tako organizacija kot tudi informacijski sistemi, a z uporabo elektronskega računa nastanejo prihranki tako na strani pošiljatelja (računa se ne tiska, ne uporablja se papirja, se ne kuvertira, zmanjšajo se stroški pošiljanja) kot tudi na strani prejemnika, ki take račune veliko hitreje obdela. Elektronski račun lahko papirnatega popolnoma nadomesti tudi iz davčnega vidika, tako da se pri tem spremeni način arhiviranja in iskanja računov. 
Problem v našem sektorju ostajajo priloge (npr. CMR, CIM, razna potrdila o opravljenih storitvah), saj običajno naročniki zahtevajo prejem originalov po pošti – včasih tudi zaradi podaljševanja plačilnih rokov. Splošna težava pri uporabi elektronskega računa pa izhaja iz dejstva, da obstajajo v svetu številni standardi za izdelavo elektronskih računov, kar povzroča potrebo po neprestanem prilagajanju. V svetu najdemo tako nacionalne standarde (pri nas se na primer uporablja večinoma slovenski standard eSlog), pa tudi panožne standarde, ki se približujejo zahtevam in potrebam posameznih panog. 
Je pa dejstvo, da prvi januar prihodnjega leta prinaša precejšnjo novost za tiste, ki poslujejo s proračunskimi uporabniki. Račune namreč ne bo več možno pošiljati v papirnati obliki, temveč bo potrebno uporabljati elektronski račun in sicer z uporabo t.i. procesorjev oz. posrednikov, ki bodo elektronske račune dostavljali Upravi Republike Slovenije za javna plačila, ta bo pa poskrbela za interno distribucijo. Državo se je odločila za tako potezo predvsem za to, da bi zmanjšala stroške, ki so povezani s procesiranjem prejetih računov. V drugi fazi se pa pričakuje, da bodo proračunski uporabniki elektronske račune tudi izdajali. Želja zakonodajalca pri tem je, da bi nova ureditev spodbudila uporabo elektronskega računa v zasebnem sektorju in tako spodbujala nastanek prihrankov in povečanje konkurenčnosti gospodarstva. 
Predstavitve s seminarja so na voljo na naslednji povezavi: http://www.luka-kp.si/slo/medijski-koticek/3520