Podaljšanje prvega pomola
Omenjena dela so del predvidenega projekta podaljševanja prvega pomola, ki ga je nadzorni svet družbe potrdil spomladi lani. S celotno naložbo podaljšanje prvega pomola se bo letna zmogljivost kontejnerskega terminala s sedanjih 750 tisoč TEU povečala za dodatnih 230 tisoč TEU. Projekt zajema poleg poglabljanja morskega dna v prvem bazenu, tudi izgradnjo dodatnih 100 metrov operativne obale z vso pripadajočo opremo. Projekt bo potekal večfazno, posamezne investicije pa bodo predane v uporabo postopoma. Projekt bo v celoti zaključen do leta 2018, ocenjena vrednost znaša 78 milijonov EUR.
Dolgoročno nameravamo z vlaganji v infrastrukturo in opremo na prvem pomolu in v njegovem zaledju v naslednjih desetih letih zagotoviti zmogljivost pretovora 1,4 milijona TEU. S preselitvijo drugih blagovnih skupin s prvega pomola na druge lokacije in s povečanjem železniških kapacitet zunaj pristanišča, pa bi lahko zagotoviti skupno letno zmogljivost pretovora skoraj 2 milijona TEU.
Največje gradbišče na Obali
V tem trenutku predstavlja gradnja skladiščnih površin na čelu prvega pomola (Dilatacija 2 in 3) največje gradbišče na Obali poleg hidravlične izboljšave, ki poteka v vseh treh obalnih občinah. Po vrednosti pa je to gotovo največja naložba in je tudi največja gospodarska naložba na tem območju.
Kako potekajo dela, smo vprašali odgovornega vodjo del pri izvajalcu Adriaing Urbana Doltarja. Predstavil nam je nekaj zanimivih dejstev o tej zahtevni in veliki gradnji: »Gradnja je zahtevna, saj gre za nevarna dela, delo na višini, na morju, s težkimi stroji, v hrupu … Tokrat smo prvič uporabili za temeljenje nove cevi, ki so bile izdelane v Turčiji in v pristanišče prišle z ladjo. Za nas so bile bolj ugodne, saj so daljše, dolge so 53 metrov, zato jih varimo samo enkrat. Češke smo morali variti dvakrat, ker so bile krajše. S tem lahko pospešimo gradnjo, ki pa je zaradi dolžine cevi zahtevnejša. Zelo smo zadovoljni z njimi, poleg tega so tudi kakovostne in imajo vse evropske certifikate o kakovosti materiala.
Tako zavarjene cevi oz. pilote zabijamo do trdega sloja nosilnosti tal. Nato jih na vrhu odrežemo na projektirano koto, nanje pa nataknemo betonske kape. Te zinjektiramo tako, da se kapa dobesedno spoji s pilotom. V morju so piloti katodno zaščiteni, v območju bibavice pa ne, zato jih moramo zaščititi s kapami. Dela potekajo po natančno izrisanem načrtu kap, prečnih nosilcev in plošč.
Na kape bomo nato zložili prečne nosilce in plošče, nanje pa zabetonirali nosilno ploščo debeline 60 do 70 centimetrov. V njej bomo vgradili instalacije, elektriko, vodo, katodno zaščito … Zanimivo je, da bomo prvič v luki pustili ploščo brez asfalta. Ugotovilo se je, da asfalt ob toplem vremenu in zaradi velikih obremenitev odstopa od podloge. Bo pa zato betoniranje plošče še posebej zahtevno in izvajali ga bomo v dveh slojih. Uporabili bomo poseben beton, ki prenese mehanske obremenitve in je odporen na sol. Mešanje takega betona poteka pod strogim nadzorom, saj mora biti idealne in tudi razmere za betoniranje. V dilataciji 2 bomo ploščo morali betonirati 3-krat, v dilataciji 3 pa 2-krat. Dela bomo zaključili do avgusta. Za zdaj zamud ni, čeprav smo imeli malo nesreče z vremenom, saj ob dežju ne moremo variti.
Delamo vse dni v tednu, včasih se dela zavlečejo tudi pozno v noč, zabijamo pa samo podnevi, da ne motimo okoliških prebivalcev. Pri tem se dnevno usklajujemo z vodji izmene na kontejnerskem terminalu. Ko pride večja kontejnerska ladja, delamo na drugi strani zaledne površine, da ne motimo pretovora.
Tako veliko gradbišče rabi svoje obrate, saj ogromno najrazličnejših del opravimo na licu mesta in tako imamo tukaj podizvajalce za potapljaška dela, za varjenje, krivljenje železa, imamo tudi mizarsko delavnico, saj potrebujemo veliko lesenih delov za natančno izvedbo opažev.
