Hrupne ladje, kdo lahko ukrepa?

05.04.2018

Na mednarodnem nivoju ni predpisov, ki bi omejevali hrup ladij.

V okviru evropskega projekta SUPAIR, ki sodi v program Interreg Adrion smo 5. aprila, v centru za obiskovalce Škocjanskega zatoka v Kopru organizirali srečanje s predstavniki lokalnih skupnosti in krajanov na temo hrupa, predvsem hrupa ladij, ki jih je zakonodaja, tudi na mednarodnem nivoju povsem obšla. Seznanili smo jih z omilitvenimi ukrepi, ki jih je Luka Koper že izvedla ter z načrti za prihodnje. Prisotni so se lahko seznanili tudi s tujo prakso na tem področju ter z uporabo možnih  tehničnih rešitev, ki jih je potrebno preučiti in predvsem dogovoriti z lokalnimi skupnostmi. »Ne glede na to, da smo kot delniška družba zavezani zasledovati poslovne rezultate, se zavedamo posledic naše umeščenosti v prostor in vplivov pristaniške dejavnosti na okolje. Prizadevamo si te vplive omiliti in obvladovati ter vzpostaviti dolgoročno vzdržen in uravnotežen razvoj«, je uvodoma poudaril predsednik uprave Luke Koper Dimitrij Zadel.

Zakonodaje, ki bi omejevala hrup ladij, na mednarodni ravni ni, je povedal direktor Uprave RS za pomorstvo Jadran Klinec. Zato pomorski inšpektor nima vzvodov, da bi lahko ukrepal. Konkreten primer se je zgodil v začetku marca, ko so se bližnji stanovalci pritoževali nad hrupom kontejnerske ladje. Ta je zmotila tudi stanovalce Trsta in Reke, vendar niti v sosednjih pristaniščih pristaniške oblasti niso mogle ukrepati. Ker je problem hrupa širšega značaja in se z njim soočajo tudi druga evropska pristanišča, še posebej tista, ki ležijo v neposredni bližini naselij, se jih je 11, med katerimi tudi Luka Koper, povezalo v združenje NEPTUNES. V okviru združenja bodo pristanišča,  z izmenjavo izkušenj in določitvijo skupnih standardov pritisnila na krovne organizacije, da problematiki hrupa ladij posvetijo večjo pozornost. »Trenutno izvajamo test protokola meritev v vseh pristaniščih članicah, saj je hrup težko meriti. Nanj namreč vpliva tudi hrup iz okolice, zato je težko ločiti med hrupom, ki prihaja iz pristanišča in ostalimi viri«, je povedal Frank Wolkenfelt, vodja projekta s pristaniške uprave Rotterdam.

Tudi največje evropsko pristanišče se namreč srečuje s težavo hrupa in s pritožbami bližnjih stanovalcev. Zavedajo se, da ladjarje ne morejo prisiliti k ukrepanju, zato se z njimi poskušajo dogovoriti za drugačne ukrepe. Tudi v Kopru smo pred leti že imeli primer, ko smo ladjarja prepričali, da je iz linije umaknil dve problematični ladji. Tudi v prihodnje bo dialog in razumevanje ladjarjev ključno pri reševanju problematike hrupa. Poleg tega smo v Kopru izvedli določene ukrepe, ki so omilili hrup, ki ga proizvaja pristaniška dejavnost. Na primer, hrupen tovor smo premaknili v notranjost pristanišča, dizelska dvigala in stroje smo nadomestili z električnimi, ki so tiha in čista, preplastili smo ceste znotraj pristanišča in obložili mehanizacijo, da bi omejili hrup zaradi udarcev tovora ob vozilo. »V pristanišče vsako leto prispe okoli 2000 ladij, vendar le peščica je takih, ki so moteče. V takih primerih bi bilo najbolj učinkovito, če bi lahko nekatere od teh ladij priklopili na električno napajanje s kopnega, vendar bi potrebovali za oskrbo ladij z električno energijo toliko električne moči, kot jo potrebuje cela koprska občina skupaj. Poleg tega pa tudi ladje, ki trenutno prihajajo v Luko Koper, niso opremljene s takimi priklopi«, je razložil Boštjan Pavlič, vodja področja varovanja zdravja zaposlenih in ekologije v Luki Koper.

Luka Koper že leta redno meri hrup in meritve transparentno objavlja na svojem trajnostnem portalu www.zivetispristaniscem.si. Zakonodaja, ki predpisuje omejitve hrupa, je v primeru pristanišča drugačna, kot v primeru ceste in železnice, kjer so mejne vrednosti postavljene višje. Problem zakonodaje pa je tudi v tem, da ne obravnava posebej hrupa, ki ga povzročajo nizke frekvence in ki ga človek občuti v obliki vibracij. »Vse meritve, ki smo jih izvedli v Luki Koper so pokazale, da so problem nizke frekvence. S posebno akustično kamero smo tudi ugotavljali, katere ladje so s tega vidika najbolj problematične. Najbolj učinkovit ukrep bi bil, če bi ladje odpravile težave že na izvoru, z dušilci zvoka in podobnimi ukrepi, vendar nihče ne more ladjarja v to prisiliti, ker ne obstaja zakonska podlaga«, je povedal Jurij Prezel s Fakultete za strojništvo iz Ljubljane, ki je predstavil tudi nekaj alternativnih pristopov k reševanju problematike, vendar jih je potrebno natančno preučiti.

V razpravi so se oglasili tudi nekateri krajani starega mestnega jedra Kopra, ki najbolj čutijo problematiko hrupa, ter predstavniki obeh občin, Kopra in Ankarana. Pohvalili so prizadevanja in izvedene aktivnosti Luke Koper, vendar hkrati izrazili pričakovanje, da bo družba našla ustrezne rešitve za najbolj problematične ladje. Predlagali so razbremenitev prvega bazena in umik ladij na druge priveze v pristanišču, kar ima Luka Koper že v načrtu, saj bo v tretjem bazenu gradila dodatna privezna mesta za t.i. ro-ro ladje (ladje z avtomobili), kar bo razbremenilo prvi bazen.