Nadaljuje se poglabljanje vplovnega kanala v pristanišče na 15 metrov globine, ki ga izvaja Inpo s svojim bagrom Martin Krpan po naročilu Uprave RS za pomorstvo (URSP).
Vodja Maritimne enote Ornelo Jerman: »Skopali bomo 1000 metrov dolg kanal, širine od 165 do 210 metrov, kar pomeni nekaj manj kot 20 hektarjev površine.
Uvedba v delo je po pogodbi stekla 14. aprila, ko smo prišli z bagrom na pozicijo, 16. aprila smo že začeli kopati. Pred tem smo v dogovoru z naročnikom vnaprej pripravili in sestavili okoli 3500 metrov dolg cevovod, da ne bi pozneje zaradi tega rabili dragocenega časa.
Izkopali bomo od 150 do 160.000 m3 mulja v raščenem stanju, ki z vodo potuje do kasete. V izkopanem materialu je okoli 30% mulja, zato je potreben čas, da se izkopani material usede in odteče čista voda iz kasete. To ponavljamo iz dneva v dan.
Da bi bilo morsko dno čim bolj ravno in brez grbin, ki bi lahko motile ladje, so izdelali nekakšno brano, s katero ravnajo površino dna. Z maono jo bomo vlekli po tleh, da bi dobili enakomerno površino. Prvič bomo preizkusili to delati, ampak verjamemo, da je pristop pravi. To delo bo opravilo podjetje Sirio.«
Delajo v dveh izmenah, ker pa so odvisni od kapacitete kasete, bodo delovni čas po potrebi prilagajali. Kopljejo prečno po širini kanala na način cik-cak. Občasne kontrolne meritve globine oz. izkopanega materiala opravlja podjetje Harpha Sea, ki je za to dejavnost odlično opremljeno. Ornelo pojasni, da je zmogljivost bagra od 150 do 180 m3/h, rok za končanje del pa je deset mesecev, kar pomeni, da bi morali z deli končati do sredine februarja prihodnje leto.
Poglabljanje je z več vidikov zahtevno delo, tudi zaradi tega, ker mora ladijski promet potekati nemoteče, kar gotovo zahteva dnevno usklajevanje. Davor Maksimčuk s Področja operative: »Usklajevanje poteka po VHF kanalu 8 med URSP, piloti, vlačilci, privezovalci, Luko in bagrom. Po dnevno pripravljenem planu pilotaže si na bagru organizirajo delo, redno se tudi obveščamo o spremembah. Potrebna je stalna koordinacija, vsako uro, vsako minuto, non-stop, saj ladijski promet ne poteka po enakem urniku. Obveščamo torej vse, posebno še pilote, ki so odgovorni za varnost vplutja ladij. Zgodi se, da bager nemoteno dela ves dan, zgodi pa se tudi, da se mora umikati tudi po 5-krat ali večkrat in ne more delati tudi po tri ure. To je odvisno predvsem od velikosti ladij, saj se pri vplutju velikih ladij mora povsem umakniti iz kanala, pri manjših pa je dovolj le delen umik, ko lahko dela naprej.«
