Tako kot že nekaj let zaporedoma smo tudi letos povprašali okoliške prebivalce kaj menijo o Luki Koper in o pristanišču nasploh. Javnomnenjsko raziskavo je izvedlo mariborsko podjetje Interstat. Na anketna vprašanja je odgovorilo 602 ljudi s področja Ankarana, Bertokov, Hrvatinov, Semedele, Žusterne in centra Kopra. Po spolu in starosti so bili anketirani enakomerno razporejeni, po izobrazbi pa je bilo največ tistih s srednješolsko izobrazbo (47%). Od skupnega števila je bilo 5% anketiranih zaposlenih v Luki Koper.
 
Anketni vprašalnik je imel tako kot lani več vsebinskih sklopov: odnos do Luke Koper, skrb za okolje in vplivi pristanišča, DPN in razvoj pristanišča, družbena odgovornost in načini informiranja o Luki Koper. V nadaljevanju podajamo rezultate ankete po vsebinskih sklopih.
 
ODNOS DO LUKE KOPER

Poslovna uspešnost Luke Koper je ocenjena enako kot lani – gospodarsko uspešna družba (povprečna ocena 3,99; lani 3,92). 
  • Dve tretjini (66%, lani 65%) anketirancev menita, da Luka Koper veliko ali zelo veliko prispeva h gospodarskemu razvoju Mestne občine Koper (MOK).
  • Povprečno mnenje o tem, koliko Luka vlaga v okolje prek sponzorstev ali donacij je nevtralno (srednja ocena).
Slaba polovica vprašanih še vedno ne zna našteti niti enega projekta v lokalni skupnosti, ki jih Luka v tem trenutku podpira. Lani je precej več anketiranih znalo našteti vsaj en projekt, ki ga Luka Koper podpira.
Dejavnost sponzorstva in donacij je najbolj prepoznavna po podpori različnih športnih panog, kar se je v vzorcu še okrepilo, med konkretnimi naštetimi projekti pa še vedno absolutno na prvem mestu FC Luka Koper (28%), na drugem pa Odbojkarski klub Luka Koper (8%).
 
Lahko rečemo, da prebivalci MO Koper menijo, da je Luka Koper, ugledna družba in da se v primerjavi z lanskim letom ocena ni pomembno spremenila.
 
SKRB ZA OKOLJE  – VPLIVI PRISTANIŠČA
 
V povprečju je skrb Luke Koper za varovanje okolja ocenjena kot nekaj srednjega.
  • Zelo se je povišalo zaznavanje industrije v Trstu (25,3%) kot največjega onesnaževalca v MOK, poleg omenjene pa okolje v MOK najbolj onesnažuje še naše pristanišče (24,9%), sledita promet in komunalne odplake.
  • Vprašani v veliko večji meri kot lani menijo, da delovanje Luke Koper najbolj vpliva na zrak – prah (letos 61%, lani 44%) in nekoliko manj kot lani morje (39%, leto prej 43%), sledita povečevanje cestnega tovornega prometa in hrup.
  • Skrb za varovanje okolja s strani Luke Koper anketiranci že nekaj let zapored ocenjujejo s srednjo, nevtralno povprečno oceno 3.
 
DRŽAVNI PROSTORSKI NAČRT – DPN 
  • Na področju seznanjenosti z državnim prostorskim načrtom razvoja pristanišča je v primerjavi z lansko raziskavo opaziti še dodatno izboljšanje. Sedaj je z njim seznanjenih kar 65% vprašanih (lani 61%, predlani pa le 42%).
  • 64% tistih, ki DPN poznajo, se z načrti strinja in DPN podpirajo, rezultat je podoben rezultatu iz leta 2010, lani je bilo podpornikov DPNja nekoliko več (72%).
  • Med razlogi za nasprotovanje DPN v enakem odstotku odgovorov še vedno prevladujejo poseganje v prostor (48%), širitev proti Ankaranu in onesnaževanje okolja.
  • Zanimiv odgovor je izzvalo vprašanje tistim, ki se z DPN ne strinjajo: Pod katerimi pogoji bi bil DPN za vas bolj sprejemljiv. Na prvem mestu je bil odgovor zmanjšati vpliv na okolje (22%), nato prepričanje, da moramo najprej bolje/popolnoma izkoristiti trenutne kapacitete in na tretjem mestu ob večjem upoštevanju lokalne skupnosti (lani 3,5% odgovorov, letos pa 9,3%). Statistično se je letos zmanjšal delež tistih, ki so kot pogoj za sprejem DPN navedli ukinitev razsutega tovora in širitev v zaledje.
 
TRETJI POMOL 
  • Z izgradnjo tretjega pomola se strinja za malenkost več vprašanih kot lani (63%, lani 60%) anketirancev iz skupnega vzorca.
  • Tisti, ki se ne strinjajo z izgradnjo tretjega pomola, enako kot lani za temeljni razlog navajajo negativne vplive na okolje in v isti meri onesnaževanje okolja, na tretjem mestu razlogov proti pomolu pa je preveliko poseganje v Ankaran.
  • Podpora podaljšanju prvega in drugega pomola je v primerjavi s podporo izgradnji tretjega pomola nekoliko višja. Podaljšanje obeh obstoječih pomolov podpira 71% sodelujočih v raziskavi, kar je enako kot lani, pa tudi razlogi so enaki:
  • tisti, ki podaljšanju prvega in drugega pomola nasprotujejo, jih najbolj skrbijo negativni vplivi na okolje, onesnaževanje okolja in po njihovem mnenju dejstvo, da je koprska luka že tako velika.
 
NAČIN INFORMIRANJA

Ključne ugotovitve na področju informiranja so zelo podobne kot leta 2011.
 
O vsebinah povezanih z Luko Koper se anketirani prebivalci v obeh vzorcih najpogosteje informirajo iz:
–          tiskanih medijev (56%, lani 61%),
najpogosteje iz Primorskih novic (47%), sledijo tisti, TV SLO 1 (25%) in TV Koper Capodistria (20%) sta se letos zamenjala na drugem in tretjem mestu v primerjavi z lani, na četrtem mestu pa je letos POP TV (lani Žurnal, pred Radiem Koper in Delom,
–          televizije (42%, v primerjavi z lani pridobila na račun tiskanih medijev) ter
–          interneta (24%).
Glede posredovanja informacij o Luki Koper vprašani najbolj in še več kot preteklo leto zaupajo neodvisnim strokovnjakom (letos 28%, lani 21%), na drugem mestu verjamejo predstavnikom Luke Koper in na tretjem mestu medijem. Statistično značilno se je zmanjšal delež tistih, ki o vsebinah, povezanih z našim pristaniščem, zaupajo predstavnikom Mestne občine Koper (z 12% na 6%).
 
Anketirancev, ki so doslej že obiskali trajnostni portal Luke Koper z naslovom Živeti s pristaniščem je že tretjina vprašanih (lani slaba četrtina), kakovost spletnega portala pa v povprečju ocenjujejo z oceno 4. V primerjavi z letom 2011, je povprečna ocena kakovosti portala primerljivo enaka.
Pogostnost obiskovanja spletnega mesta ŽSP se povečuje, www.zivetispristaniscem.si je več kot enkrat v preteklem letu obiskalo 21% vprašanih (lani 16%).
 
32% sodelujočih v raziskavi se je v zadnjih 5. letih udeležilo vodenega ogleda pristanišča, kar je enak odstotek kot lani.   
Preglej vse objave