Konferenca o bolečinah v križu sklenila uspešno povezovanje med gospodarstvom in univerzo

21.05.2014

Konference Kineziologija v ergonomiji: Obvladajmo bolečino v križu, ki sta jo organizirala Luka Koper d. d. in Inštitut Andrej Marušič Univerze na Primorskem, v sodelovanju z Zdraviliščem Radenci, Univerzo v Ljubljani, Zavodom za varstvo pri delu d. d. in Univerzitetnim kliničnim centrom iz Ljubljane, se je udeležilo 11 priznanih sodelujočih predavateljev in več kot 100 slušateljev. Konference sta se udeležila tudi Andraž Novak in Danijel Tomljanovič, predsednik uprave in direktor trženja ter operative Luke Koper, ki sta s tem potrdila zavezanost podjetja k razvoju in promociji dejavnosti, ki so usmerjene k zagotavljanju dobrih in varnih pogojev dela za zaposlene.

Konferenco sta s pozdravnima nagovoroma odprla rektor Univerze na Primorskem prof. dr. Dragan Marušič, ki je poudaril pomen sodelovanja med gospodarstvom in znanstvenoraziskovalno institucijo, ki lahko skupaj tvorita inovacije in novosti, ki predstavljajo tudi praktično rešitev za konkretne težave v organizacijah. Mirko Slosar iz Luke Koper je sodelovanje pri projektu utemeljil z mislijo, da so v podjetju sklenili, da se bodo začeli ukvarjati z vzroki in načini olajšanja določenih obolenj, ne pa zgolj s kasnejšim reševanjem že nastalih težav.

Konferenca je sklepni del triletnega aplikativnega projekta, pri katerem so sodelovale številne domače in tuje raziskovalne institucije, velik del projekta pa je slonel na konkretni študiji bolečin v spodnjem delu hrbta pri določenih poklicih v Luki Koper.
Luka Koper je projekt podprla v okviru promocije zdravja zaposlenih, kjer je želela ugotoviti, kako fizično intenzivna dela in dela s časovno podaljšano prisilno držo vplivajo na nastanek bolečine v križu in kako se tej težavi zoperstaviti. S tem namenom se je v raziskovalno – aplikativnem projektu razvila posebna metodologija odkrivanja težav v spodnjem delu trupa, poenostavljeno povedano bolečin v križu. Gre za praktična dognanja, do katerih je bilo možno priti izključno z razvojem inovativne tehnične opreme, ki je bila na ogled na sami konferenci. Inovativna oprema je služila tudi za konkretne terenske meritve znotraj Luke Koper, v primeru te raziskave pri delavcih, ki opravljajo specifičen poklic žerjavista, ki predpostavlja dolgotrajno prisilno držo znotraj delovnega procesa. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da je s pravilnim pristopom, torej primernimi odmori in vajami med delom, znatno zmanjšati težave v spodnjem delu hrbta.

Da so bolečine v križu specifična zdravstvena težava v poklicih znotraj pristanišča, je bilo ugotovljeno tudi na okrogli mizi, ki je sledila konferenci. Dolgoletni zdravnik Luke Koper dr. Šime Kopilovič je v svoji raziskavi ugotovil, da je v Luki Koper največji delež zaposlenih z določenimi zdravstvenimi omejitvami ravno v poklicu upravljavcev dvigal, obolenja mišično-skeletnega sistema pa so med najbolj pogostimi kroničnimi obolenji v Luki Koper, in sicer v relativno mladi delovni populaciji. Delavski direktor Luke Koper in član uprave Matjaž Stare je k tem podatkom dodal, da je pri poklicih znotraj pristanišča, poseben tudi psihosocialni vidik obolenj, pri čemer so v okviru vzpostavitve sistema promocije zdravja vključili tudi psihologinjo. „Delavci so izpostavljeni ekstremnim obremenitvam, normiranemu številu manipulacij in upravljajo dragocen tovoro. Z enim slabim premikom lahko povzročijo na stotine tisoče evrov škode, kar predstavlja zelo stresno in psihično obremenjeno delo,“ je dejal Stare. Rajko Furlanič, žerjavist, ki je v večletnem projektu aktivno sodeloval tako v programu odkrivanja težav v spodnjem delu hrbta kot v vadbenem programu, je ugotovitve potrdil in dejal, da „če mi vaj ne bomo redno delali, penzije ne bomo doživeli. Opravljamo specifično delo, za katerega je potrebno kar nekaj sposobnosti in nadarjenosti. Tovora je vedno več, z njim tudi delovne obremenitve. Jaz sem te ovire prestal, opravljal predpisane vaje in ugotovil znatno izboljšanje zdravstvenega stanja. Upam, da bo Luka Koper projekt nadaljevala na čisto vse druge profile v podjetju,“ je dejal Furlanič. Vidik primorske univerze, ki je aktivno sodelovala pri projektu je predstavil tudi prorektor za znanstvenoraziskovalno delo in razvoj izr. prof. dr. Štefko Miklavič, ki je poudaril, da predstavljajo tovrstni projekti vedno velik izziv za univerzo. „Preden vstopimo v takšen projekt, vedno temeljito razmislimo o tem, kakšne so možnosti izvedbe konkretnih idejnih zasnov, ki se pojavijo recimo v gospodarstvu. Gre za zapletene mehanizme, ki niso vedno izvedljivi in je potreben izreden znanstveni vložek. Verjeli smo, da lahko Luki Koper ponudimo primerno podporo in smo zato v projekt tudi vstopili. Treba se je namreč zavedati, da čeprav nam nekaj še ni znano, to še ne pomeni, da ni izvedljivo. To je nekak smisel inovativnosti: če ne poskusiš, ne moreš niti vedeti, ali si lahko uspešen,“ je sklenil prorektor primorske univerze.

„Znanja je potrebno začeti umeščati v redna izobraževanja varovanja zdravja na delovnem mestu, poleg tega pa naša dognanja odpirajo številna nova področja, ki se vključujejo v samo zasnovo promocije zdravja pri delu. Trenutno že razmišljamo pripravi funkcionalnih oz. ergonomskih zahtev, ki so pomembne pri vidiku nabave strojev. Sama študija, ki se je danes sklenila z izdajo knjige z naslovom „Bolečina v spodnjem delu hrbta“, je pa šele začetek nekih novih idej, novih znanstvenih vprašanj. Trenutno že konkretno razmišljamo na razširitev obstoječe študije na druga področja, kot je področje prehrane, tehnološke inovacije pa prav tako že načrtujemo. Naj omenim možnost delovanja žerjavistov preko ekrana v optimalni drži, druga je na primer eksoskelet za trup, ki bi omogočal aktivno podporo pri dvigovanju težjih bremen in ohranjanju pravilne drže,“ je glede napovedi o možnostih nadaljevanja dosedanjega dela dr. Šarabon.




Foto: Vojko Rotar