Kontejnerji za Bavarsko najhitreje preko Luke Koper

07.04.2016

Analitska družba Drewry v svoji zadnji študiji o transportnih poteh med Azijo in Evropo.

Analitsko-svetovalna družba Drewry iz Londona, ki je specializirana za pomorstvo in transport, je v marcu izdala študijo, v kateri analizira različne transportne poti pri prevozu zabojnikov od Kitajske do južne Nemčije.

Kot uvodoma ugotavljajo, je pri izbiri transportne poti za naročnika najpomembnejše razmerje med ceno, tranzitnim časom in pogostostjo povezav. V svojem primeru so za odpremno pristanišče enega 40-čeveljskega zabojnika izbrali Šanghaj, za končno destinacijo pa so postavili industrijsko prestolnico Bavarske, Muenchen. Za vstopne točke so izbrali tri področja: severnoevrposka pristanišča (Rotterdam, Hamburg, Antwerpen), pristanišča na ligurski obali (Genova, La Spezia) ter jadranski pristanišči Trst in Koper. V analizi so upoštevali trenutne ladijske in železniške servise ter voznine in poudarili, da se ti dejavniki pogosto spreminjajo. Ključne so seveda voznine in ladijske povezave, ki jih ladjarji prilagajajo razmeram na trgu. Za primerjavo - Rotterdam trenutno premore 15 tedenskih linij s Kitajsko, Koper in Trst pa 3. Avtorji študije ugotavljajo, da ima Koper dobre kopenske povezave predvsem z vzhodnim delom Evropske unije, še posebej Madžarsko, Slovaško, Avstrijo in Češko. Na koprskem kontejnerskem terminalu v povprečju dnevno odpremijo 22 kontejnerskih vlakov.

Koprsko pristanišče je bilo, tako na pomorskem kot na kopenskem delu poti ocenjeno zelo dobro, zaradi najkrajšega skupnega tranzitnega časa pa so v študiji poudarili, da je Koper še posebej primeren za naročnike, ki jim je tranzitni čas ključnega pomena. Iz Šanghaja do Muenchna je tako preko Kopra mogoče priti v 29 dneh za ceno 2.036 USD/kontejner, kar je tri dni prej in le 100 USD dražje v primerjavi s Hamburgom.

»Ugoden tranzitni čas je tudi sicer eden od ključnih dejavnikov rasti pretovora kontejnerjev, ki je v lanskem letu, v primerjavi z letom prej zrastel za 17 odstotkov, med tem ko je 20 največjih evropskih pristanišč zabeležilo povprečen padec za 2,6 odstotka. Vendar poleg tranzitnega časa je potrebno upoštevati tudi dober servis in primerne infrastrukturne pogoje, ki jih v Kopru zagotavljamo z nenehnim posodabljanjem kontejnerskega terminala«, je prepričan predsednik uprave Dragomir Matić.

Sicer pa kontejnerski promet v koprskem pristanišču tudi v letu 2016 vztrajno raste. V prvih treh mesecih letošnjega leta se je ladijski pretovor kontejnerjev povečal za 8,7 % v primerjavi z enakim obdobjem lani. Ponovno smo zabeležili rekord na mesečni ravni, saj smo samo marca pretvorili 73.755 kontejnerskih enot (TEU).