Član uprave družbe Luka Koper Marko Rems je bil včeraj (18.12.2012) gost Mednarodnega propeler kluba pristanišča Koper (društva za promocijo pomorske dejavnosti). Govoril je o načrtih Luke Koper za prihodnje in o izzivih prostorske širitve pristanišča.

Koprsko pristanišče ima izjemno geostrateško prednost, ki pa jo država ne zna izkoristiti, saj večina tovora iz Daljnega vzhoda še vedno potuje v bolj oddaljena severno-evropska pristanišča. »V Luki Koper pogrešamo jasno stališče države, kako želi razvijati logistiko«, je poudaril Rems in dodal, da smo do zdaj od države oziroma od upravljavca državnega kapitala AUKN dobili le jasno stališče, da želi donosnost Luke Koper do leta 2015 povečati na osem odstotkov. Da bi to dosegli potrebujemo vlaganja in razvoj celotne slovenske logistike, saj je pristanišče le eden od členov v tej verigi.

V Luki Koper težko načrtujemo investicije v pristaniško infrastrukturo, dokler ne bomo vedeli natančno, kdaj bo pristanišče bolje povezano z zaledjem, je dejal Rems. Kot je znano iz študije o drugem tiru dr. Jožeta P. Damijana, ki smo jo nedavno predstavili, bo obstoječa železniška proga dosegla svoj limit že leta 2018, drugi tir pa naj bi bil zgrajen šele leta 2022. »Za pristanišče je vseeno boljša povezava preko Trsta kot pa nobena povezava, čeprav je to slabša različica z vidika narodnogospodarskega učinka«, je dejal Rems.

Luka Koper želi ostati večnamensko pristanišče, vendar pa so kontejnerji in vozila strateški tovor. Načrti so jasni, je poudaril Rems in razložil odločitev, da bi kontejnersko blago koncentrirali na prvem pomolu, kjer obstaja že vsa potrebna infrastruktura. S podaljšanjem tega pomola za 100 metrov, z izgradnjo zalednih površin, bi lahko kapaciteto povečali na 2 milijona TEU letno. Tretji pomol, kot ga predvideva DPN je preozek in prekratek, da bi se na njem splačalo razvijati kontejnerski promet, zato bi ga izkoristili za pretovor avtomobilov, lesa ali podoben tovor. »Država oziroma vlada je sprejela DPN, vendar lastnica parcel je občina oziroma občini, ki imata drugačen pogled na širitev pristanišča«, je izpostavil Rems in omenil konkreten problem odlaganja morskega mulja. Če želimo zadržati konkurenčno prednost Kopra na področju kontejnerjev, moramo kontejnersko obalo poglobiti, vendar nimamo kam odlagati materiala, ker je razpolaganje z razpoložljivimi parcelami prepovedalo Ustavno sodišče, dokler koprska in bodoča ankaranska občina ne razrešita medsebojnih odnosov. S pomočjo ministrstva za infrastrukturo in prostor zdaj iščemo druge rešitve.

Rems je omenil še problematiko črpanja evropskih sredstev, kjer se zatika pri tolmačenju koncesijske pogodbe. Luka Koper je pridobila več pravnih mnenj, da gradnja javne infrastrukture s pomočjo evropskih sredstev ne sodi nujno v sklop državnih pomoči, ki bi preprečeval sofinanciranje. Prisotne člane Propeler kluba pa je seznanil tudi z razveseljivo novico, da sta odbora Evropskega parlamenta za promet in turizem ter za industrijo, raziskave in energetiko izglasovala amandmaje, po katerih je tudi koprsko pristanišče del Baltsko – Jadranskega koridorja, ki sodi med pomembnejše TEN-T koridorje sofinancirane iz evropskega proračuna v novi finančni perspektivi 2014-2020. Koper je tako, preko železniške povezave skozi Maribor in Graz povezan s svojimi najpomembnejšimi zalednimi trgi v srednji Evropi.

 

Član uprave Luke Koper Marko Rems, na njegovi desni strani predsednica Propeler kluba Seli Mohorič Peršolja.