Odbora Evropskega parlamenta za promet in turizem ter za industrijo, raziskave in energetiko sta izglasovala amandmaje, po katerih je tudi koprsko pristanišče del Baltsko – Jadranskega koridorja, ki sodi med pomembnejše TEN-T koridorje.
V Luki Koper smo si od oktobra 2011, ko je Evropska Komisija izdala predlog prenove Regulative vseevropskega transportnega omrežja TEN-T in dokumenta Instrument za povezovanje Evrope CEF (ki določa prioritete sofinanciranja infrastrukture za naslednje finančno obdobje 2014 – 2020), veliko prizadevali, da bi bilo koprsko pristanišče vključeno v baltsko – jadranski koridor. V prvotnem predlogu Evropske Komisije je bil namreč potek baltsko-jadranskega koridorja v spodnjem delu od Dunaja dalje predviden le v smeri Gradec – Celovec – Udine ter do italijanskih pristanišč: Benetke, Ravenna in Trst.
Glede na to, da se radi pohvalimo, da je naša konkurenčna prednost ravno geostrateška lega, smo ocenili, da je za dolgoročni razvoj koprskega pristanišča bistvenega pomena njegova umestitev v ključne povezovalne koridorje z našim zaledjem.
Poleg tega, da smo našo zaskrbljenost takoj izrazili tedanjemu ministrstvu za promet in pozneje tudi ministrstvu za zunanje zadeve, smo tekom leta 2012 uspeli vzpostaviti redno in proaktivno sodelovanje s stalnim predstavništvom RS v Bruslju, nam v prid pa smo pridobili tudi stališča združenja Evropskih pristanišč ESPO in severnojadranskih pristanišč NAPA. Problematiko smo celovito predstavili tudi v februarju 2012, ko smo gostili našo evroposlanko Tanjo Fajon in predsednika parlamentarnega odbora za transport in turizem Briana Simpsona ter v juniju 2012, ko nas je obiskala evroposlanka Dr. Romana Jordan, ki je pri Evropski Komisijo sprožila tudi poslansko vprašanje o poteku koridorja. V veliko zadovoljstvo nam je bilo, da je bilo junija 2012 na Svetu evropskih ministrov sprejeto, da se Baltsko – jadranski koridor razdeli od Gradca dalje na dve veji (italijansko in slovensko) in se tako vanj poleg italijanskih pristanišč vključi tudi koprsko.
Zavedamo se, da je ključnega pomena glasovanje v Evropskem parlamentu, za kar se je parlamentarna obravnava pri odborih za transport in turizem ter za industrijo, raziskave in energetiko pričela novembra 2012. Kljub temu, da se plenarno glasovanje Evropskega parlamenta in s tem dokončna potrditev koridorjev pričakuje v naslednjih tednih, je bil po ocenah poznavalcev ključni mejnik 18. december 2012, ko so bili v omenjenih odborih izglasovani amandmaji, po katerih je tudi koprsko pristanišče del baltsko – jadranskega koridorja. Upamo, da bo tako tudi ostalo.
Poudariti velja, da so sosednje države glede uveljavljanja strateških prioritet zelo aktivne ter imajo zelo ambiciozne načrte na področju razvoja transportne in pristaniške infrastrukture, kar lahko ogrozi konkurenčno prednost koprskega pristanišča, v kolikor sami ne bomo dovolj proaktivni. Sosedje napovedujejo predvsem večja vlaganja v kontejnerske terminale, kjer smo si pristanišča severnega Jadrana najbolj konkurenčna (trenutno imamo na tem segmentu primat, vendar se lahko razmere hitro spremenijo, v kolikor bi bili drugje zagotovljeni boljši pogoji in zmogljivosti). Hrvaška načrtuje posodobitev železnice in povečuje pristaniške kapacitete vzdolž obale. Italijanska pristanišča so si uspela ob močni podpori Avstrije pridobiti pomembno vlogo v novem predlogu evropskih koridorjev (nova finančna perspektiva 2014 – 2020 v sklopu CEF) ter povezav z zaledjem.
