Udeleženci panela na to temo, med katerimi je bil tudi predsednik uprave Luke Koper Dragomir Matić, so med drugim izpostavili dekarbonizacijo in digitalizacijo. Matić je opozoril na pomen koprskega pristanišča, ki več kot dve tretjini pretovora ustvari za zaledne trge, torej je v pravem pomenu besede evropsko pristanišče, je dejal Matić in poudaril, da je morska pot iz Daljnega vzhoda do Kopra krajša kot na sever Evrope, kar pomeni manj onesnaževanja okolja in omogoča večjo konkurenčnost. Češki minister za promet Dan Tok je temu pritrdil in v pogovoru za Slovensko tiskovno agencijo omenil možnost, da bi tudi češki zasebni investitorji vložili sredstva v izgradnjo načrtovanega drugega železniškega tira med Koprom in Divačo. Tudi državni sekretar na slovaškem ministrstvu za promet František Palko je izpostavil velik pomen, ki ga ima koprsko pristanišče za slovaško gospodarstvo, saj je količina pretovora za slovaško dosegla že skoraj dva milijona ton blaga. Najpomembnejše pa je dejstvo, da je Koper postal njihova prva kontejnerska luka. Evropska komisarka za promet Violeta Bulc je med ključnimi izzivi resorja, ki ga pokriva izpostavila velik vpliv prometa na okolje, kar bi lahko zmanjšali predvsem z večjo uporabo železnice.  Slovenski minister za infrastrukturo Peter Gašperšič pa je dejal, da poskuša Slovenija vse te vidike vključiti v strategijo razvoja prometa za naslednjih 15 let.