V zadnjih mesecih je bilo v luškem akvatoriju zares živahno, a ne le v smislu prometa in pretovarjanja temveč tudi v naložbenem pogledu. Pravkar smo namreč zaključili dva za razvoj Luke pomembna projekta. Tako smo končali s prvo fazo poglabljanja v prvem bazenu in predali v uporabo novo skladiščno površino za kontejnerje na čelu prvega pomola.
Površina na čelu prvega pomola
Po sedmih mesecih gradnje je nova skladiščna površine za kontejnerje na čelu prvega pomola že v uporabi. Julija nam je Ministrstvo za infrastrukturo in prostor izdalo odločbo za poskusno obratovanje. Poskusna doba bo trajala pol leta, v tem času pa moramo v skladu okoljevarstvenimi zahtevami poskrbeti za meritve hrupa.
Izgradnja je bila zahtevna, saj je skoraj v celoti potekala na morju. V morsko dno je izvajalec del Adriaing zabil 273 pilotov do globine 50 m oziroma do trdega sloja tal. Na pilote je zabetoniral nosilno ploščo ter vanjo vgradil instalacije za elektriko, vodo, katodno zaščito idr. Odločili smo se, da bo zgornji sloj površin v betonu in ne asfaltu kot je bila praksa do sedaj, smo pa na novo ploščo postavili še svetilni stolp ter zarisali talne oznake. Kontejnerski terminal je na novi površini, ki meri skupno 6.480 m2 pridobil prostor za dva skladiščna bloka kapacitete preko 400 TEU. Zanj je površina še posebej dragocena, ker se nahaja tik ob operativni obali.
Poletno poglabljanje
Po prekinitvi pogodbe z italijanskim izvajalcem smo 19. junija podpisali novo pogodbo za poglabljanje severnega dela prvega bazena z nizozemskim podjetjem Van Oord. Pred samim poglabljanjem je bilo potrebno najprej postaviti cevovod, ki je povezal tretji bazen oziroma mesto odlaganja refula, s kaseto 7A in kaseto na vzhodnem delu parcele 799/29. Za postavitev več kot 3 km dolgega cevovoda so poskrbeli sodelavci iz družbe Luka Koper INPO. Cevovod je bil sestavljen iz 11-metrskih tritonskih cevi premera 80 cm. Premer teh cevi je bil večji premera cevi, ki jih uporablja Martin Krpan, saj je bil za poglabljanje predviden bager z zmogljivejšo črpalko.
Največji gradbeni zalogaj je bila povezava do kasete 799/29, saj povezava prečka Železniško cesto (staro cesto proti Ankaranu).
Slab mesec po podpisu pogodbe je naše pristanišče priplul prvi nizozemski bager Odin. Prevzel je najzahtevnejši del poglabljanja, in sicer med piloti pod obalo. Poskrbel je za pripravo stabilne brežine v ustreznem naklonu. To opravilo je bilo nujno potrebno, saj bi morebitni zdrs materiala lahko povzročil pritisk na pilote in s tem ogrozil stabilnost obalne konstrukcije. Zaradi varnosti smo ves čas poglabljanja z dilatometri in inklinometri spremljali obnašanje obstoječe konstrukcije.
20. julija je z delom pričel drugi nizozemski bager Dravo Costa Dorada. Njegova naloga je bila poglobiti morsko dno ob kontejnerski obali na -14 metrov. Plovilo, ki je bilo zgrajeno leta 1987 meri v dolžino 86 m, v širino pa 14 m. Je sesalni bager, ki deluje med plovbo. Proces poglabljanja se prične tako, da sesalno glavo z bagra spustijo na morsko dno ter pod visokim pritiskom v mulj vbrizgajo vodo da ga zmehčajo in razredčijo. S sesanjem nato mešanico vode in mulja odložijo v »skladišče« na palubi. Ko ga napolnijo odplujejo na mesto praznjenja. Pri nas so material pridobljen s poglabljanjem prečrpali v tretjem bazenu. Celoten proces polnjenja in praznjenja je trajal cca 2 ur. Bager pa je delal 24 ur na dan in 7 dni v tednu. Vsak dan je približno dvajsetkrat opravil pot iz prvega v tretji bazen. Na bagru Dravo Costa Dorada delata dve 20-članski ekipi.
Bager Drava Costa Dorada je s poglabljanjem zaključil 6. septembra in že isti dan zapustil pristanišče. Njegova nova destinacija je Portugalska.
Nizozemsko podjetje Van Oord je dobro opravilo svoje delo, tako da nam je Uprava RS za pomorstva nemudoma izdala odločbo, ki dovoljuje vplutje in izplutje ladjam iz severnega dela prvega bazena z ugrezom do 13,5 m. Predsednik uprave Dragomir Matič je povedal, da so ladjarje že obvestili, da jim v Kopru omogočamo večji ugrez. Glede na to, da bo v prihodnjem letu Luka imela tri direktne ladijske povezave, poleg Evergreena in Maerska ter MSC tudi novo alianso Ocean 3, za katero stojijo poleg ladjarja CMA CMG, China Shipping in United Arab Shipping Company združenih v alianso Ocean 3, tudi kitajskiin arabski ladjar, je nova pridobitev več kot dobrodošla.
