18.6.14 – Luka Koper se skupaj z ostalimi članicami združenja severno jadranskih pristanišč NAPA predstavlja na specializiranem sejmu Transport Logistic China v Šanghaju, ki bo svoja vrata zaprl jutri. Ta največji transportni in logistični dogodek v Aziji poteka vsako drugo leto. Številke iz leta 2012 nam nazorno kažejo pomen, ki ga ima ta sejem v svoji branži, saj ga je obiskalo 15.300 ljudi iz 73 držav. Razstavljavcev, ki so imeli na razpolago 22.000 m2 površin, pa je bilo 490 iz 45 držav.
NAPA, ki združuje pristanišča Koper, Benetke, Trst in Reko je na sejmu poskrbela za promocijo jadranske transportne poti, ki predstavlja hitrejšo, cenejšo in okoljsko sprejemljivejšo alternativo severnoevropskim pristaniščem. Pristanišča v severnem Jadranu imajo vse pogoje, da postanejo logistično in distribucijsko središče za blago iz Azije, ki je namenjeno na trge srednje in vzhodne Evrope. Samo v Luki Koper smo v lanskem letu pretovorili za kitajski trg skoraj milijon ton blaga, od tega skoraj 100 tisoč kontejnerjev. Kitajska in nekatere druge azijske države imajo najhitreje rastoča gospodarstva, zato bomo svoje promocijske aktivnosti na tem in ostalih azijskih trgih v prihodnosti še krepili.
Največja priložnost za rast predstavljajo kontejnerji. Ti naj bi, po oceni specializiranih institucij v blagovni menjavi med Azijo in Sredozemljem v letošnjem letu zrasli za 13% v uvozu iz Azije in za 3% v izvozu za Azijo. Gre za odstotke, ki so enkrat višji kot v primeru blagovne menjave med Azijo in Severno Evropo. V uvozu so na prvem mestu tekstilni in različni gotovi izdelki, sledijo kovinski in elektronski izdelki.
Prav v času logističnega sejma v Šanghaju je pomorsko industrijo presenetila vest, da je kitajski varuh konkurence zavrnil možnost ustanovitve alianse P3, torej operativne povezave med tremi največjimi ladjarji na svetu, danskim Maersk Line, francoskim CMA CGM in švicarskim MSC. Predstavniki treh ladjarjev so odločitev sicer obžalovali, vendar so napovedali, da bodo iskali drugačne rešitve povezovanja, ki so usmerjeni v zmanjševanje stroškov, povečevanj učinkovitosti in ladijskih prevozov in posledično večje zadovoljstvo strank.
Povezovanje ladjarjev, ne le omenjenih tri pomeni tudi za pristanišča severnega Jadrana velik izziv predvsem z vidika povečevanja kapacitet in investicij v pristaniško infrastrukturo. Vsa pristanišča, članice združenja NAPA imajo prav na področju kontejnerjev ambiciozne načrte, saj želijo do leta 2030 zagotoviti približno šest milijonov TEU letne kapacitete svojih kontejnerskih terminalov, kakršen naj bi bil tržni potencial na podlagi izdelanih študij. Samo koprsko pristanišče bi lahko izkoristilo tretjino tega potenciala. Tudi zato bomo v naslednjih letih intenzivno vlagali v poglobitev morskega dna ob kontejnerski obali in v povečevanje operativnih in skladiščnih površin na prvem pomolu.
