Nov zgodovinski mejnik

23.11.2015

V noči s sobote na nedeljo smo v Luki Koper z ladje Asia kitajskega ladjarja China Shipping pretovorili 700.000 TEU letos.

»S tem smo dosegli nov zgodovinski mejnik, ki potrjuje pravilnost strateške odločitve družbe, da svojo prihodnost veže v veliki meri na segment kontejnerjev. Ob tej priložnost se želim zahvaliti predvsem sodelavcem, ki so z vztrajnostjo, profesionalnostjo in kakovostjo dela dokazali, da je Koper vreden zaupanja ter seveda poslovnim partnerjem, ki so verjeli v nas in nam pomagali rasti«, je dosežek komentiral Dragomir Matić, predsednik uprave Luke Koper.

Prvi zabojniki so v pristanišče začeli prihajati v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Pretovarjali smo jih kot ostalo kosovno blago in sicer najprej na obali, kjer danes pristajajo potniške ladje.

Prvi pravi kontejnerski terminal s kapaciteto 50.000 TEU (kontejnerskih enot) smo dobili leta 1979 na območju današnjega terminala. Leto kasneje so kontejnerji predstavljali že četrtino vsega pretovora v Luki Koper, ki je tedaj znašal 2,5 milijona ton. Za primerjavo, lani smo pretovorili že 19 milijonov ton blaga, od tega 674.000 zabojnikov. Odločitev o gradnji terminala se je izkazala za modro, saj so kontejnerji v naslednjih desetletjih preplavili svetovna morja in Koper se lahko danes ponaša z največjim kontejnerskim terminalom v Jadranu.

Zaradi svetovnega trenda kontejnerizacije smo v Luki Koper v zadnjih letih velik del resursov investirali prav v kontejnerski terminal. Leta 2009 smo prvi pomol podaljšali za 150 metrov in ga opremili s štirimi večjimi post-panamax kontejnerskimi dvigali. Dodali smo nove površine za skladiščenje zabojnikov. V prihodnjih petih letih pa nameravamo v ta terminal vložiti kar 235 milijonov evrov, kar vključuje podaljšanje pomola še za dodatnih 100 metrov (na 700 metrov dolžine), nakup štirih največjih super post-panamax dvigal in druge opreme, gradnja dveh novih tirov in podaljševanje treh obstoječih je že v teku, utrjujemo površine za prazne in polne kontejnerje, prejšnji teden pa smo zaključili s poglobitvijo  kontejnerske obale na 15 metrov globine.

Podaljšanje prvega pomola in investicije v kontejnerski terminal so nujne tudi zato, ker konkurenca ne počiva. Tudi sosednja pristanišča imajo ambiciozne načrte na tem področju. V Trstu bodo sedmi pomol, kjer danes deluje kontejnerski terminal podaljšali za 200 m (na 600 metrov dolžine). V pristanišču Reka pa so pred dvema letoma zaključili z izgradnjo kontejnerskega terminala na Brajdici in se že pripravljajo na gradnjo novega terminala na t. i. Zagrebški obali. Po končani gradnji bodo razpolagali s 1.303 metrov kontejnerske obale.