Nadzorni svet Luke Koper je spomladi 2013 potrdil projekt podaljšanja prvega pomola, ki zajema tudi poglabljanje plovnega kanala in obale kontejnerskega terminala v prvem bazenu. Projekt bo potekal večfazno, v celoti bo zaključen do leta 2018.
Poglabljanje zunaj koncesijskega območja
Nosilec poglabljanja zunaj koncesijskega območja Luke Koper je Uprava RS za pomorstvo (URSP). Njen direktor Jadran Klinec, ki je mandat nastopil z novembrom lani, nas je ob našem obisku najprej seznanil s prioritetnimi nalogami, ki čakajo URSP. Tako bodo še letos nabavili nove radijske postaje in do konca drugega leta izpopolnili radarsko pokritost skupaj s policijo. »Zelo se trudimo tudi za nove prostore, ki so za nas strateško pomembni. Delamo na tem, da bi našo prostorsko stisko rešili in celovito urediti to vprašanje v roku dveh let. Urediti moramo dokončno tudi Službo za varovanje obalnega morja. In ne nazadnje, zaključiti moramo s poglabljanjem morskega dna pred vhodom v pristanišče.«
Poglabljanje se izvaja v okviru dveh projektov. V pristojnosti URSP je poglabljanje do luškega akvatorija, v pristojnosti Luke pa je poglabljanje v prvem bazenu. V bistvu gre za skupen projekt, poudari Klinec, čeprav potekata eden neodvisno od drugega. Cilj je namreč skupen, čim prej zaključiti poglabljanje za potrebe strank in za ohranjanje Lukine konkurence. »Globlji vplovni kanal in globlja obala bosta namreč omogočila sprejem večjih ladij, ki bodo pripeljale več tovora. Posledično to pomeni tudi druge pozitivne učinke, saj je večja ladja tudi bolj čista ladja, ker oddaja manj emisij v okolje. K temu nas do leta 2018 zavezuje tudi evropska direktiva, ki daje prednost zelenim ladjam in zelenim pristaniščem.
Samo poglabljanje je zelo zahteven projekt, ki je v prvi vrsti močno povezan z varnostjo. Kanal je namreč zelo ozek, zelo smo tudi omejeni z ugrezom. Ko je govora o varni globini, govorimo o centimetrih in absolutno si ne smemo dovoliti odstopanja. Varna globina je tista, ki je 0,5 metra pod kobilico ladje. Varnost mora biti absolutno na prvem mestu in tu ne sme biti nobenega dvoma.
Poglabljanje poteka po fazah. Najprej so morsko dno poglobili na – -13.3 metra, v naslednji fazi pa je predvidena poglobitev do – 15 metrov. Smo pa glede poglabljanja omejeni z izgradnjo kasete. Zaradi izjemno slabega vremena z dosti padavin razmočena tla na bonifiki kot tudi razmočen material za izgradnjo nasipov ni dopuščal gradnje, zato nas že pestijo zamude. Zdaj potrebujemo vsaj 14 dni lepega vremena, da končamo kasete« doda Klinec.
V čem so posebnosti tega projekta nam pojasnita vodja sektorja za investicije, nepremičnine in finance na URSP Nataša Tašrikent in vodja projekta Gregor Mavrič. Slednji pove, da je gradnja kasete, ki je predpogoj za izvajanje poglabljanja, v zaključni fazi. Poglabljanje bo izvajalo podjetje Luka Koper Inpo d.o.o.
Mavrič: »Ocenjujemo, da bomo v kaseto odložili od 150 do 160.000 kubičnih metrov materiala. Po pogodbi mora izvajalec dela zaključiti v desetih mesecih od začetka izvedbe, kar pomeni, da bi bilo poglabljanje zaključeno na začetku prihodnjega leta.
Pri izvedbi del ne pričakujemo posebnih ovir. Večino ovir, ki bi nas lahko motile, smo namreč skušali že prej odstraniti. Pri tem je bila pomembna čim bolj realna ocena količine izkopanega materiala in s tem v zvezi tudi čim bolj realna velikost kasete. Obstaja sicer možnost, da se roki za dokončno realizacijo globine na – 15 metrov podaljšajo. V osnovi so bile sicer predvidene tri faze poglabljanja. Najprej na – 13, nato na – 14 in na – 15 metrov. Vendar smo fazi 13 in 14 združili zaradi predvidoma hitrejše izvedbe, pri čemer pa so se kasete zaradi prekomernega izkopa predčasno napolnile. Zato je bil v prvi fazi izveden izkop namesto na – 14 na – 13,3 metra. Dinamiko poglabljanja bomo morali zato nadomestiti v zadnji fazi.
Oba projekta, tistega izven in tistega znotraj koncesijskega območja, sofinancira EU, tistega zunaj iz kohezijskih skladov v višini 85%. Zdaj upamo le še, da bo Inpo opravil delo tako, kot mora biti.«
Čeprav se morda zdi, da je izgradnja kasete stranski projekt pri poglabljanju morskega dna, pa Mavrič poudari, da je gradnja kaset celovit in tehnično zahteven projekt ter pomemben glede vpliva na okolje. »Obstajajo namreč zelo jasna merila v svetu, kako se kasete gradijo, kakšna voda lahko izteka iz njih, kako morajo biti velike za prekomerni izkop itn. Nujen je sonaravno usmerjen razvoj oz. gradnja, kar pomeni, da mora biti kaseta grajena tako, da preprečimo nezaželene vplive na okolje,« pojasni Mavrič.
Nataša Tašrikent pa doda: » Projekt poglabljanja je v celoti zahteven projekt zaradi vseh aktivnosti, ki so potrebne za njegovo realizacijo. Gre za specifičen gradbeni poseg. Zahtevno je bilo najprej oblikovanje tehničnih rešitev, zahtevna je tudi sama izvedba, ki zahteva še večjo pozornost zaradi sofinanciranja iz EU. Pri tem so tehnične rešitve zajete že v projektni dokumentaciji, pri kateri je sodelovalo več strokovnjakov. Da, to so bili domači strokovnjaki iz gradbene in pomorske stroke, pri čemer smo vseskozi upoštevali okoljevarstvene kriterije.«
