Področje varovanja zdravja in ekologije je tudi v letošnjem letu pripravilo okoljsko poročilo, ki vsebuje natančen pregled rezultatov na področju ravnanja z okoljem v preteklem letu. V nadaljevanju si lahko preberete njegov povzetek s predstavitvijo okoljskih vidikov in rezultatov. Celotno besedilo pa je dostopno na http://www.luka-kp.si/slo/o-podjetju/odnos-do-okolja.
Meritve količine celokupnega praha znotraj pristanišča
Celokupno koncentracijo prahu spremljamo v pristanišču na desetih lokacijah. Naš letni cilj je, da povprečna vrednost vseh meritev znaša pod 250 mg/m2dan in da lahko tekom leta le 5 meritev od 120 meritev presega to vrednost. Zakonodaja ne predpisuje mejnih vrednosti oziroma dovoljenih odstopanj za tovrstno preiskavo.
Povprečna letna vrednost vseh meritev je v letu 2013 znašala 140 mg/m2dan, zabeležili pa smo 6 preseganj, kar pomeni, da cilj ni v celoti dosežen. Ne glede na navedeno pa je izmerjena povprečna vrednost vseh rezultatov za 10 odstotkov manjša kot lani.
Povprečne letne količine celokupnega praha vseh merilnih mest znotraj pristanišča
Meritve prašnih delcev velikosti do 10 µm (PM 10)
Prisotnost prahu, katerega velikost delcev ne presega 10 μm na območju pristanišča spremlja pooblaščena organizacija. V letu 2013 smo na treh treh merilnih mestih (št. 2, 3 in 4) izmerili nekoliko nižje vrednosti kot leto prej. Merilno napravo, ki je bila nameščena na deponiji premoga (št. 1) smo v 2013 odstranili, saj nam zaradi zastarelosti ne omogoča dnevnega spremljanja koncentracije prahu.
Zakonsko predpisane letne povprečne koncentracije delcev prahu (PM10) v našem pristanišču so bile v preteklem letu pod zakonsko določeno vrednostjo 40 μg/m3 in pod zastavljenim ciljem 30 μg/m3. Delovali smo tudi v skladu z Uredbo o kakovosti zunanjega zraka saj dnevno mejno koncentracijo PM10 50 μg/m3 med letom nismo presegli več kot 35-krat.
Rezultati meritev PM10 v µg/m3 znotraj pristanišča
Primerjava naših meritev z meritvami PM10 v drugih slovenskih krajih, ki jih izvaja Agencija Republike Slovenije za okolje, nam pokaže, da so bile izmerjene vrednosti na območju pristanišča nižje kot v drugih mestih v Sloveniji.
Primerjava letnih koncentracij prašnih delcev PM10 v pristanišču in nekaterih drugih merilnih mest po Sloveniji
(vir: http://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/poro%c4%8dila%20in%20publikacije/)
Meritve emisije prašnih delcev na ključnih izvorih
Te meritve so zakonsko predpisane in jih izvaja pooblaščena organizacija v neposredni bližini vira prahu (npr. pri natovarjanju/raztovarjanju vagonov, tovornjakov, ladij). Na vsakem terminalu je več merilnih mest. Iz leta v leto se število meritev nekoliko spreminja, bodisi zaradi obsega in tipa pretovora, bodisi zaradi sprememb zakonodaje. Mejna dovoljena vrednost je odvisna od masnega pretoka in posledično od vremenskih razmer. Rezultati so bili v preteklem letu vsi skladni z zakonodajo.
Izvrševanje programa izboljšav za odpravljanje prašenja
Izvedli smo modeliranje širjenja prašenja ob tramontani in ob močni burji iz deponije premoga in železove rude, predvsem s ciljem preučitve vpliva nameščene 11 m visoke ograje na dvigovanje praha. V sklopu raziskave smo ugotavljali ali bi lahko povečali učinkovitost ograje, če bi bila le ta porozna, povišana ali dograjena še na določenih delih ali če bi bile nameščene prečne pregrade. Preučili smo tudi postavitev, obliko in velikost kupov premoga in železove rude. Raziskava žal ni pokazala nobene možne izboljšave v smislu zmanjšanja dvigovanja praha ob močnih vetrovih za predlagane rešitve, zato tudi nismo izvedli planirane dograditve protiprašne ograje.
Nabavili smo opremo za nanašanje papirniškega mulja na deponijo premoga in železove rude in z nanašanjem pričeli v mesecu septembru. Vlakna papirniškega mulja tvorijo trdno skorjo, ki preprečuje odnašanje materiala. Učinki tega ukrepa bodo znani prihodnje leto.
Nabavili smo dve novi specialni vozili za čiščenje in vlaženje površin na terminalu za premog in železovo rude, delno asfaltirali deponijo premoga ter uredili nakladalno rampo za vagone. Dogradili smo še linijo transportnih trakov, s pomočjo katerih se material transportira po deponiji in s tem dodatno zmanjšali prašenje ob manipulacijah s težko mehanizacijo.
Na terminalu sipkih tovorov smo vgradili dodaten filter ob silosu za glinico ter izvedli meritve emisij, ki so bile znotraj zakonodajnih vrednosti, nabavili en namesto dveh grabežev za zelo sipke tovore, eno premično filtrirno napravo namesto dveh za nakladanje cistern preko mobilnih trakov, predelali odpraševanje na tračnem delu KŽ-33 (teleskopska cev, napa), ogradili vsipni del bunkerja. Nabavili smo tudi dve novi premičnih filtrirni napravi za protiprašno zaščito nakladanja vozil z nakladači, strojno metlo ter predelali obalni vsipnik za nakladanje vagonov.
Hlapne spojine
Glavni izvor razpršenih emisij hlapnih spojin so različne manipulacije na terminalu tekočih tovorov (npr. polnjenje in praznjenje premičnih ali nepremičnih rezervoarjev, dihalni ventili rezervoarjev). Rezervoarji, zaradi svoje karakteristike nimajo standardnih odvodnikov za izpuščanje odpadnih plinov v ozračje, zato meritev ni mogoče izvajati. Kljub temu je pooblaščena organizacija letne emisije hlapnih snovi izračunala s pomočjo računalniškega programa ameriškega urada za okolje (EPA), ki upošteva karakteristike rezervoarjev, vrste in količine skladiščenih snovi ter meteorološke podatke. Mejnih vrednosti na tem področju ni.
Meritve emisij hlapov pa pooblaščena organizacija izvaja na sodobni enoti za obdelavo hlapov (VRU), ki je namenjena za zajem hlapov pri pretakanju v vagonske/kamionske cisterne, kjer pa so določene mejne vrednosti. Izmerjene vrednosti so skladne z zakonodajo.
Izvrševanje programa izboljšav za zmanjšanje emisij hlapnih snovi
Na terminalu tekočih tovorov smo dogradili povezovalni cevovod za povratek hlapov na ladjo pri prečrpavanju hlapne tekočine v tiste rezervoarje, ki niso opremljeni s plavajočo membrano. Plavajoča membrana namreč onemogoča nastajanje hlapov pri polnjenju rezervoarja.
Ravnanje z odpadki
Na območju pristanišča smo v letu 2013 zbrali približno 4.546 t odpadkov, od tega je bilo 2.675 t ločeno zbranih odpadkov, 481 t mešanih komunalnih odpadkov in 1.387 t ladijskih odpadkov. Če ne upoštevamo ladijskih odpadkov smo v povprečju ločeno zbrali več kot 80 % odpadkov, kar je višje od zastavljenega cilja za leto 2013.
Izvrševanje programa za učinkovitejše ravnanje z odpadki
Pripravili smo pripravili nov načrt gospodarjenja z odpadki na območju pristanišča za obdobje 2013-2016, kjer med večje spremembe omenjamo ureditev objekta za predhodno skladiščenje nevarnih odpadkov. Dopolnili smo tudi obstoječi načrt ravnanja z odpadnim železom z naslednjimi vrstami odpadkov: odpadnim papirjem, odpadno plastiko in valjarniško škajo.
Hrup
S pomočjo treh fiksno nameščenih naprav že vrsto let neprestano merimo hrup na treh lokacijah (proti Ankaranu, Bertokom in Kopru). Območje pristanišča spada po veljavni zakonodaji v IV. stopnjo varstva pred hrupom. Neposredna okolica pristanišča pa se uvršča v III. stopnjo varstva pred hrupom, kjer veljajo nižje mejne vrednoti.
Legenda: Ld – dnevna raven hrupa, LN – nočna raven hrupa, LDVN – raven hrupa dan-večer-noč
Rezultati meritev znotraj pristanišča in mejne vrednosti (v dBA)
Izvrševanje programa za zmanjševanje ravni hrupa proti mestnemu jedru
Meritve in karte hrupa kažejo, da so zaradi delovanja pristanišča najbolj obremenjeni severni obronki mesta Koper. Na hrup proti mestnemu jedru v nočnem času najbolj vpliva kontejnerski terminal, zato smo izdelali akcijski načrt zmanjševanja hrupa na kontejnerskem terminalu. V letu 2013 je bilo preplastenih nekaj površin obale in določene neravnine na skladiščni površini kontejnerskega terminala.
Energetika
V letu 2013 smo z vzpostavitvijo energetskega sistema spremljanja rabe energije v pristanišču naredili velik korak naprej. Pričeli smo s sistematičnim izvajanjem energetskih pregledov z namenom postavitve osnove na kateri bomo gradili v prihodnje. Ker smo kompleksen poslovni sistem je nemogoče energetski pregled izvajati v celoti za celo podjetje, zato smo se ga lotili po posameznih terminalih.
Porabo električne energije smo na nivoju družbe v letu 2103 zmanjšali za 7,5 % glede na zastavljeno ciljno vrednost, porabo pogonskega goriva pa za 4,17%.
Izvrševanje programa izboljšav za zmanjševanje rabe električne energije in goriva
Na nivoju družbe smo pripravili energetsko politiko podjetja. Na Kontejnerskem terminalu smo naredili natančen energetski pregled v sodelovanju z Inštitutom Jožef Stefan-Center in s podjetjem Enekom. Na številno talno mehanizacijo na Kontejnerskem terminalu smo vgradili merilnike za porabo energije (gorivo, elektrika) ter vzpostavili sistem ciljnega spremljanja rabe energentov z on-line prikazom porabe, ki nam omogoča hitro ukrepanje v primeru preseganj. Žal pa še nismo zaključili projekta postavitve kotlovnice na lesno biomaso (zamenjava z obstoječo na kurilno olje), čeprav je bil dobavitelj opreme izbran. V tej kurilnici bomo uporabljali luški neobdelan odpadni les.
Na Terminalu generalnih tovorov smo nabavili dodatne baterije za električne viličarje za nemoteno koriščenje le teh ter izvedli servise brizgalnih šob na mehanizaciji z diesel pogonom. Določene investicije v zamenjavo starejših viličarjev ter terminalskega vlačilca s polprikolico ni bila realizirana.
Na terminalu tekočih tovorov smo zagotovili električno krmiljene elektromotorne aeratorje, ki so nameščeni na čistilni napravi za odpadne vode.
V sklopu EU projekta Greencranes smo izvedli študijo o možnosti elektrifikacije transtejnerjev (največji porabniki fosilnega goriva v pristanišču) in poiskali optimalne tehnične rešitve. Elektrifikacija le teh bi pomenila bistveno zmanjšane emisije toplogrednih plinov in bistveno nižjo raven hrupa na Kontejnerskem terminalu in proti mestu Koper.
Pitna voda
V letu 2013 se je poraba pitne vode povečala za 10,39% glede na ciljno vrednost, pedvsem zaradi številnih puščanj (poškodb) dotrajanega luškega vodovodnega omrežja.
Izvrševanje programa izboljšav za učinkovitejšo rabo virov
V okviru programa izboljšave smo predvideli zmanjšanje tlaka v luškem vodovodnem omrežju. Predlagano rešitev smo preučili, saj se ta voda koristi v primeru požara za namene gašenja ter se odločili, da reducirni ventil poskusno vgradimo na enem kraku vodovodnega omrežja ter preučimo učinkovitost in ustreznost.
Na terminalu tekočih tovorov smo testirali in optimizirali sistem računalniško vodenega sistema hlajenja rezervoarjev.
Odpadna voda
Rezultati meritev, opravljenih s strani pooblaščene organizacije, so skladni z zakonodajnimi vrednostmi. V letu 2013 smo prejeli okoljevarstveno dovoljenje za odvajanje vseh vrst odpadnih vod.
Na tem področju vodimo že nekaj let projekt, da zmanjšamo obremenjevanja okolja s sanitarnimi vodami tako, da tiste v bližini javnega kanalizacijskega omrežja priključimo na javno omrežje, saj se na ta način še dodatno prečistijo na centralni čistilni napravi Koper ali vgradimo male komunalne čistilne naprave namesto greznic. Projekt se je izvajal fazno in je deloma že izveden. V 2013 je bil previden zaključek del, vendar smo izvedli le izbiro izvajalca, del pa zaradi drugih prioritetnih
investicijskih posegov, še nismo izvedli.
Svetlobno onesnaževanje
Svetlobno onesnaženje v pristanišču nastaja zaradi osvetljevanja skladiščnih površin, delovišč, transportnih poti in tirov, kjer moramo za izvajanje delovnega procesa zagotavljati zadostno osvetljenost. Razsvetljavo smo v letu 2013 uskladili na cesti severnega dela Evropskega energetskega terminala ter ob vagonsko nakladalnem delu, na obali v drugem bazenu ob 8., 9. in 10. vezu ter na zaledni površini ob skladiščih skupine 6, nadstrešnicah 4, 5 in 6, ob skladiščih 23 G in K ter na območju terminala za avtomobile na južni strani pristanišča.
Ocenjujemo, da imamo že okrog 85 % zunanje razsvetljave usklajene z zakonodajnimi zahtevami (Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja), kjer pa je rok za celovito uskladitev vse razsvetljave leto 2016.
Varovanje morja
V letu 2013 smo vse tri senzorje, ki so nameščeni v luškem akvatoriju z namenom zaznavanja morebitnih razlitij nadgradili tako, da smo zagotovili samodejno obveščanje oziroma sproženje signala v luški Varnostno nadzorni center, ki je zadolžen za sproženje intervencije na terenu. Pred vhodom v tretji luški bazen smo konec leta 2012 na eno izmed svetilnih boj nameščena sonda za spremljanje splošnih parametrov kvalitete morja v pristanišču. Skozi celotno leto 2013 smo izvajali meritve vrednosti pH, temperature, slanosti, motnosti in kisika v morju, s tem bomo nadaljevali tudi v 2014.
V letu 2013 je enota varovanja morja zabeležila 12 izrednih dogodkov, kar pa je bistveno manj kot v predhodnih letih. V štirih primerih je šlo za onesnaženje z olji, v šestih za premogov prah, po enkrat pa za saje ter naplavine in vejevje, ki sta jih v luški akvatorij naplavila reka Rižana oz. tok z odprtega morja. V vseh primerih smo ukrepali skladno s Shemo aktiviranja sil in sredstev v primeru manjše nesreče ter posledice onesnaženj odpravili. Povzročitelji onesnaženj, katere smo uspeli izslediti, so nam stroške čiščenj povrnili. Poleg tega smo zabeležili nekaj dogodkov, kjer je obstajala neposredna nevarnost za nastanek onesnaženja, a do tega zaradi pravočasnega in učinkovitega ukrepanja ni prišlo.
