Pri evropskih projektih smo začeli sodelovati januarja 2008, in sicer s projektom STARNETregio, 7. okvirnega programa. Trenutno sodelujemo pri 15 projektih na petih različnih programih: Mediteran, Srednja Evropa, Jugovzhodna Evropa, Slovenija-Italija in TEN-T.

Glede na to, da smo pred dnevi prejeli še zadnje plačilo za projekt WATERMODE, ki se je zaključil dne 29.02.2012, smo ponosni, da smo doslej presegli 1 milijon € prilivov, natančneje 1.038.017 €. Poleg tega pa pričakujemo še prilive v višini 568.981 €, saj gre za povračilo nastalih stroškov, ki so nam že bili certificirani.

Kljub temu, da je bilo pri komunitarnih programih TEN-T, Marco Polo in 7. Okvirni program mogoče prejeti tudi avanse delnega sofinanciranja odobrenih projektov, velja omeniti, da so pri drugih programih postopki črpanja sredstev do dejanskega prejetja prilivov administrativno zahtevni in zelo dolgotrajni. Pri večini programov so podlaga za izplačilo certificirani stroški s strani prvostopenjske kontrole, ki poteka na Ministrstvu za infrastrukturo in prostor, kamor vsakih 6 mesecev dostavljamo vse projektne dokumente (s poudarkom na dokazilih o nastalih stroškov). Med certifikacijo stroškov in dejanskim prilivom lahko tako mine tudi leto ali celo več, med nastankom stroška in prejetim povračilom pa posledično še več, zato lahko med nastankom stroškov in povračilom (prilivom) zanj mine tudi leto in pol ali več. Ugotavljamo pa pozitivno dejstvo, da so se ti postopki certifikacije vseeno skrajšali. Na začetku smo namreč nanje čakali tudi leto in več (torej od oddaje poročila o nastalih stroškov do njegove potrditve s strani prvostopenjske kontrole). Zahtevnost same certifikacije pa ostaja enaka oziroma so v določenih primerih zahtevani dokumenti s strani prvostopenjske kontrole še bolj podrobni in obširni.
Leto 2012 je bilo na tem področju zelo intenzivno, saj smo zaključili z delom na 8 projektih, pri čemer so zaključna poročila še zahtevnejša. Za 6 od teh projektov še pričakujemo tudi zadnje prilive. V letu 2013 bo po naših ocenah dinamika prilivov podobna.

Med ključnimi aktivnostmi, ki so se izvajali v okviru evropskih projektov, bi izpostavili predvsem:
• izdelavo IKT prototipov pri projektu MOS4MOS (o katerih smo obširno pisali že v prejšnjih številkah Luškega glasnika);
• izvedbo energetskega pregleda v okviru projekta CLIMEPORT;
• študijo o učinkih pristaniške dejavnosti na narodno gospodarstvo v Luki Koper v okviru projekta BACKGROUNDS;
• identifikacijo ozkih grl pri operativnih procesih na KT glede na obremenitev delovnih strojev pri LOSAMEDCHEM;
• študijo o kontejnerskih potencialih zaledja severnojadrasnkih pristanišč pri ITS NAPA in
• študijo organizacije notranjega železniškega prometa v okviru projekta WATERMODE