9. oktober 2007 – Kontejnerski terminal v koprskem pristanišču je nastal pred 30 leti, ko je kontejnerizacija šele začenjala svoj pohod po svetovnih transportnih poteh. Danes je kontejnerski promet v silnem porastu. Blagovni tokovi med Azijo in Evropo so vse večji, širitev EU proti vzhodu in gospodarski razmah v novih članicah pa jih še dodatno povečujejo.
Promet kontejnerjev v Luki Koper v zadnjih letih strmo narašča. V obdobju 2002–2005 smo dosegli 19% povprečno letno stopnjo rasti. Še posebej rekordno je bilo obdobje januar-september 2007, ko smo že tri mesece pred iztekom leta 2007 presegli količino iz leta 2006. Sedanji trend napoveduje, da se bomo konec leta 2007 približali številki 300.000 TEU.
Sedanje kontejnerske kapacitete koprskega pristanišča ne zadoščajo povpraševanju in tudi tehnološko še niso optimalne. Glede na maritimne pogoje in obstoječe luške programe, je za prilagoditev sodobnim zahtevam potrebna izgradnja novega kontejnerskega terminala na III. pomolu, z ustrezno infrastrukturo in tehnologijo, ki bo ustrezala potrebam ladjarjev ter železniških in cestnih prevoznikov. S tem bo možno sprejemati tudi najmodernejše, največje ladje za prevoz kontejnerjev, ki zdaj, zaradi premajhne globine morja ob obstoječih obalah, ne morejo pristajati. Dokončna odločitev o novem terminalu še ni sprejeta, nove zmogljivosti pa Luka nujno potrebuje. Kot začasna, srednjeročna rešitev je bil izdelan načrt za podaljšanje prvega pomola, za katerega je Ministrstvo za okolje in prostor izdalo gradbeno dovoljenje septembra letos. S tem bo sedanji kontejnerski terminal pridobil dodatni vez in nove zaledne površine za pretovor kontejnerjev.
Gradnja bo potekala tako, da bo najprej zgrajen nasip na čelu pomola in izvedeno čiščenje akvatorija. Sledila bo izgradnja obale v dolžini 146,40 m in širine 34,40 m ter zaledna konstrukcija širine 45 m. Temelj nove obale bodo jekleni piloti, ki jih bodo zabili v morsko dno. V tretji fazi bo dograjena še ostala zaledna površina v dolžini 60 m in širini 51 m. Z deli naj bi predvidoma končali v 22 mesecih.
Projekt predvideva tudi ukrepe za preprečitev negativnih vplivov v času gradnje, kot so emisije prahu, hrupa in drugih vplivov na zrak, tla in vode. Gradbena dela ne bodo vplivala na stanje voda, prav zaradi postopnosti gradnje. Čiščenje morskega dna bo izvedeno zgolj ob mirnem vremenu, da se kalna voda ne bi širila z območja pristanišča.
Okoljevarstveno soglasje je Agencija RS za varstvo okolja izdala maja letos na podlagi Poročila o vplivih na okolje, ki ga je izdelalo podjetje OPI INTER d.o.o. iz Ljubljane. To poročilo je bilo v postopku izdaje soglasja revidirano in dopolnjeno. Agencija je pridobila tudi mnenje Zavoda RS za varstvo narave, območne enote Piran, po katerem je poseg z vidika varstva naravnih vrednost in ohranjanja biotske raznovrstnosti sprejemljiv. Javnost je imela možnost podati pripombe na soglasje v času od 26. marca do 24. aprila 2007, ko je bilo poročilo razgrnjeno na Upravni enoti Koper. O tem je bila javnost obveščena z objavo na svetovnem spletu in v časopisu Primorske novice. V času javne razgrnitve pripomb ni bilo.
Lokacijsko informacijo za nameravano gradnjo je Luka Koper pridobila oktobra lani, gradbeno dovoljenje pa je Ministrstvo za okolje in prostor izdalo septembra letos.
Skupna površina novega skladiščnega prostora (brez nove obale) bo v končni fazi znašala 22.570 m2. Obstoječa obala kontejnerskega terminala pa bo s tem daljša za približno eno tretjino. Tehnologija dela ostaja enaka. Za Luko Koper bo to zelo pomembna pridobitev. V naslednjih letih bomo tako lahko zadovoljili potrebe in povpraševanja velikih, pomembnih poslovnih partnerjev, ki svoj kontejnerski promet usmerjajo prav preko našega pristanišča.
