Ob današnjem Slovenskem dnevu pomorstva sta direktor Uprave RS za pomorstvo Jadran Klinec in predsednik uprave Luke Koper Gašpar Gašpar Mišič podpisala pismo o nameri, ki zagotavlja celovito obravnavo sodelovanja s posebnim poudarkom na:
– vzpostavitvi redne oblike strokovnega sodelovanja (imenovanje delovne skupine)
– vzpostavitvi sodelovanja pri črpanju nepovratnih sredstev za projekte skupnega interesa
– recipročno omogočiti dostop do informacij skupnega interesa (preko spletnih tehnologij)
– vzpostavitvi IKT povezave za najavljanje prihodov ladij
– preučitvi učinkovitejše metode posredovanja podatkov za najavljanje odpadkov in drugih varnostnih informacij
– iskanju rešitev za namestitev nadzorne opreme z namenom doseganja čim večje varnosti in učinkovitosti v koprskem pristanišču.
Direktor URSP Jadran Klinec nas je ob današnjem prazniku pomorstva razveselil tudi z izdajo odločbe, ki na kontejnerski terminal dovoljuje vplutje ladij z ugrezom 12,5 metra. To pomeni, da bomo v Luki Koper lažje dočakali zaključek druge faze poglabljanja na 14 metrov, ki bo zaključena konec aprila. Do zdaj so lahko namreč vplule ladje z največ 11,8 metra ugreza. To nam omogoča povečanje pretovora do 1.800 TEU (kontejnerskih enot) v prihodu in odhodu, kar pomeni do 3.600 TEU več na posamezno ladjo. »Tudi državi je v interesu razvoj Luke Koper. Večje globine in večji dovoljeni ugrez pomeni, da bodo lahko prihajale v Koper večje, sodobnejše ladje, torej bolj čiste in z manj izpusti v okolje«, je ob predaji dovoljenja poudaril direktor URSP Jadran Klinec.
Podpis pisma o nameri med Luko Koper in URSP pomeni okrepitev že do sedaj dobrih odnosov. Luka koper ima namreč določeno infrastrukturo, ki bi jo lahko uporabila tudi Uprava, kot na primer video nadzor bazenov, meteorološko postajo, lokacije za postavitev merilnikov. In obratno, Luka Koper bi lahko koristila informacijske podatke, ki jih zbira URSP. Sicer pa smo v preteklosti dodatno okrepili odnose in vzpostavili pomembno sodelovanje tudi skozi evropske projekte, predvsem s projekti programa TEN-T: MOS4MOS, B2MOS, ANNA, ki imajo za cilj promocijo vzpostavitve enotnega okna, kar bi ladjarjem v prihodnje omogočilo pošiljanje podatkov le na en naslov.
Predsednik uprave Gašpar Gašpar Mišič se je ob slovenskem dnevu pomorstva in ob izdaji odločbe URSP zahvalil g. Klincu za sodelovanje in posluh za problematike vezane na pristanišče ter dejal: »Slovenski grb vsebuje dva pomembna simbola našega naroda, Triglav in morje in slednjega, v poslovnem smislu najbolj povezujemo ravno s koprskim pristaniščem. Enim in edinim, zato mu upravičeno rečemo slovensko okno v svet. Zaradi tega sem prepričan, da je koprsko pristanišče eden od ključnih simbolov slovenstva, branik narodnega ponosa in ključna primerjalna prednost naše države, še posebej v odnosu do tistih evropskih držav, ki nimajo izhoda na morje in ki koprsko pristanišče uporabljajo v izvozni in uvozni smeri ter za dnevno oskrbo svojih gospodarstev. Luka Koper je potemtakem strateška naložba države, ki ne more biti dnevno na tnalu vsakokratne vladajoče politike.
Ni skrivnost, da se v svetovnem merilu pomembni logisti in terminalisti zanimajo za nakup Luke Koper. To dokazuje, da ima koprsko pristanišče velik potencial predvsem zaradi svoje izjemne geostrateške lege. Tega smo se kot država v preteklosti premalo zavedali, saj pristaniška in logistična infrastruktura ni sledila temu potencialu. Pristanišče niso le pomoli in skladišča znotraj pristaniške ograje. Luka Koper je povsod tam, do koder nas z zalednimi trgi srednje in vzhodne Evrope povezuje, žal ne najbolj ustrezna zaledna infrastruktura.
V državi se žal še vedno premalo zavedamo, da je Slovenija pomorska država. Ključna primerjalna prednost Slovenije pa je ravno morje in naša izjemna geografska lega. V Luki Koper se tega zavedamo in znamo uspešno tržiti, sicer ne bi dosegali tako izjemnih rezultatov, ki nas postavljajo v sam vrh pristanišč v regiji severnega Jadrana in širše. Na logistiki bi zato morali graditi tudi razvoj države. Samo z zadolževanjem se ne bomo izkopali iz brezna recesije.«
