Uspešna pristanišča potrebujejo moderne prometne povezave

16.03.2015

Obisk evropske komisarke za promet Violete Bulc.
Evropska komisarka za promet Violeta Bulc je danes obiskala Luko Koper. Srečala se je z upravo družbe, ki ima v koprskem pristanišču 35-letno koncesijo ter se seznanila z načrtovanimi investicijami v pristaniško infrastrukturo. Na delovnem kosilu se je komisarka srečala še s predsedniki pristaniških uprav Trsta, Benetk in Reke, ki skupaj z Luko Koper tvorijo Združenje severno jadranskih pristanišč NAPA.

»Luka Koper je lep primer evropskega pristanišča, saj je več kot dve tretjini blaga v tranzitu. Preko Kopra se oskrbujejo gospodarstva srednje Evrope. Zato smo današnjega obiska evropske komisarke za promet izredno veseli. Prepričani smo, da bo ta še utrdil zavedanje doma in v Bruslju, da je treba Kopru zagotoviti zanesljive in sodobne prometne povezave z zalednimi trgi, ki ležijo na osi dveh najpomembnejših evropskih prometnih koridorjev, Jadransko-Baltskega in Mediteranskega«, je ob obisku Bulčeve poudaril predsednik uprave Luke Koper Dragomir Matić.

Uprava Luke Koper je evropski komisarki predstavila ambiciozne načrte za povečevanje pristaniške infrastrukture. Do leta 2030 naj bi te znašale več kot 800 milijonov evrov. Velik poudarek bo na kontejnerskem prometu, ki ima največji potencial in najbolj stabilno rast. Kontejnerski terminal Luke Koper je že več let zapored največji terminal v severnem Jadranu. Načrtovane kratkoročne investicije za nadaljnjih pet let pa predvidevajo postopno povečevanje zmogljivosti s sedanjih 850 tisoč na 1,15 milijona TEU (kontejnerskih enot) letno. Sicer pa namerava uprava Luke Koper ohraniti in razvijati večnamensko pristanišče. Diverzifikacija blagovnih skupin se je namreč prav v času krize izkazala kot ključna prednost koprskega pristanišča, ki se zaradi svoje organiziranosti (en terminalist, ki razvija celotno pristaniško območje) lažje prilagaja razmeram na trgu. Pomembna blagovna skupina tako ostajajo vozila, saj ima Koper glede na letni pretovor drugi največji terminal v Sredozemlju. Dolgoletne izkušnje in sodobne skladiščne kapacitete so podlaga za razvoj trgovine s hitropokvarljivim blagom in vseh vrst generalnih tovorov. Predvidena so tudi vlaganja v druge terminale, skladno s potrebami in tržnimi priložnostmi.

»Luka Koper je eden redkih koncesionarjev v Evropi, ki izključno sama vlaga v pristaniško infrastrukturo. Gre za poslovni model, ki je dokazano vzdržen, zato smo pripravljeni izvajati tudi naložbe v prihodnje. Financirali jih bomo iz lastnih sredstev, s komercialnimi posojili in tudi z evropskimi sredstvi. Računamo predvsem na sofinanciranje (CEF) za naložbe v javno pristaniško infrastrukturo, podobno kot ostala severnojadranska pristanišča«, je še dodal predsednik uprave Matić in opozoril, da bo pristanišče lahko raslo le ob hkratnem povečevanju zmogljivosti kapacitete na železniških tirih, saj skoraj 60 odstotkov blaga, ki prihaja oziroma zapušča pristanišče, potuje po železnici.
 

Komisarka Violeta Bulc je ob obisku Luke Koper dejala, da je pristanišče ključnega pomena za celovito povezanost vseevropske mreže prometnih koridorjev. »Vendar so pristanišča lahko uspešna le, če so sistemsko vključena v širši prometni sistem z modernimi železnicami, cestami in letališči,« je poudarila komisarka. Omenila je tudi pomen uveljavljanja novih tehnologij in inovacij v pristanišču ter pri tem spomnila na nagrado ESPO 2014 (nagrada Evropskega združenja evropskih pristanišč), ki jo je Luka Koper dobila zaradi inovativnih projektov na področju ekologije in trajnostnega razvoja.