Visoka dodana vrednost pristaniške dejavnosti

22.07.2011

Vsak ustvarjen evro v pristaniški dejavnosti ustvari še dodatnih 1,12 evra dodane vrednosti na državni ravni in dodatno zaposluje 1,6 ljudi. S tega vidika bi bilo smiselno dodatno vlagati v pristaniško dejavnost, predvsem v smislu širitve pristanišča in izgradnje drugega železniškega tira, kakor tudi v diverzificirano logistično ponudbo Slovenije. To so osnovne ugotovitve študije, ki jo je v okviru evropskega projekta Backgrounds izdelal dr. Jože P. Damijan z Inštituta za ekonomska raziskovanja iz Ljubljane.
 
Avtor študije je izračunal, da je v pristaniški dejavnosti v letu 2008 skupni neposredni učinek znašal 94,5 mio evrov ustvarjene dodane vrednosti. Posredni učinek ostalih dejavnosti, kot so cestni in železniški prevoz, špedicija, gradbene, finančne in druge storitve pa je znašal 115,8 mio evrov. Skupni (neposredni in posredni) učinek pristaniške dejavnosti je v letu 2008 tako znašal dobrih 200 mio evrov ustvarjene dodane vrednosti.
 
V letu 2009 se je zaradi globoke svetovne recesije obseg pristaniške dejavnosti skrčil, še bolj pa se je skrčil obseg posrednih učinkov v dejavnosti špedicije in prevoza ter ostalih dejavnosti. Skupni učinek pristaniške dejavnosti je upadel za 18% (iz 200 na 164 mio evrov).
 
Leta 2008 je pristaniška dejavnost v Sloveniji generirala 4.218 delovnih mest, od tega manj kot polovico (1.582) v čisti pristaniški dejavnosti in podpornih dejavnostih. V letu 2009 je zaradi krize število zaposlenih, ki jih neposredno ali posredno generira pristaniška dejavnost, upadlo. Vendar pa je bil padec števila delovnih mest zaradi rigidnosti trga dela bistveno manjši od padca obsega pretovora in prevoza (le za 3,1%).
 
V študiji je bil uporabljen konservativni metodološki pristop - mnogih posrednih učinkov pristaniške dejavnosti zaradi statističnih razlogov ni bilo mogoče ustrezno oceniti, ne da bi tvegali pomembno napako ocene. Uporabljena je bila podobna metodologija, kot jo uporablja centralna banka Belgije za oceno narodnogospodarskih učinkov belgijskih pristanišč. Damijan je tako ugotovil, da se multiplikatorski učinki slovenske pristaniške dejavnosti gibljejo na podobni ravni kot v belgijskih pristaniščih, kar potrjuje, da se učinkovitost edinega slovenskega tovornega pristanišča lahko primerja s pristanišči severno evropskih držav, ki imajo globoko zakoreninjeno tradicijo pomorske usmerjenosti.
 
 

Študija je bila 19.5.2011 predstavljena članom Propeller kluba koprskega pristanišča.