Leta 1957 je bilo ustanovljeno podjetje Pristanišča Koper. Sesalni bager Peter Klepec je začel z izkopom morskega dna na severni obali mesta. Prvo ladjo smo privezali leto in pol kasneje, ko je bil dokončan prvi vez. To je bila čezoceanka, po imenu Gorica, last slovenskega ladjarja Splošne plovbe iz Pirana.
Današnje ime Luka Koper je iz leta 1961. Dve leti kasneje je bila ustanovljena carinska cona. Leta 1967 smo kot investitorji zaključili izgradnjo 31 km dolge železniške proge Koper-Prešnica, kar je omogočilo vključitev Luke Koper v evropski železniški sistem.
Terminal za naftne derivate je začel obratovati leta 1968, terminal za kemikalije pa leta 1972, ko so bile povečane tudi kapacitete za les. Leta 1973 je promet dosegel skoraj dva milijona ton. Takrat so se pojavili prvi kontejnerji, pričel se je razvoj v smeri intermodalnega in kombiniranega transporta. Leta 1974 je bila vzpostavljena prva kontejnerska linija za Sredozemlje. Obala kontejnerskega terminala, ki je bila grajena po novi tehnologiji na jeklenih pilotih, je bila dokončana leta 1976, sam terminal pa leta 1979.
Leta 1984 je bil predan v uporabo terminal za razsute tovore, kasneje se je začela gradnja silosa za žita s pripadajočo obalo. Leta 1988 so bili zgrajeni novo skladišče za bombaž in terminal za borate ter fosforno kislino. Leto kasneje sta bila zgrajena terminal za olje in terminal za glinico. Proti koncu osemdesetih let je pretovor narasel na 5 milijonov ton.
Gospodarske in politične spremembe, ki jih je Slovenija doživela v prvi polovici devetdesetih let, so privedle novosti tudi za nas. Izpad prometa, ki smo ga imeli s komitenti iz jugoslovanskih republik, smo postopoma nadomestili s komitenti iz srednjeevropskih trgov.
Leta 1996 je bil zaključen proces preoblikovanja Luke Koper, ki je postala delniška družba in naša delnica z oznako LKPG je začela kotirati na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Istega leta je bil predan v uporabo terminal za avtomobile.
Leta 1997 smo za kakovostno izvajanje naših storitev pridobili certifikat kakovosti ISO 9002, kasneje ISO 9001. Tega leta se je začela gradnja živinskega terminala.
Z naložbami v ločeno zbiranje odpadkov in njihovo predelavo, vzpostavljanjem monitoringa morja in pričetkom sodelovanja z mednarodnimi organizacijami, smo sistematsko pristopili k ravnanju z okoljem in k prilagajanju standardom Evropske unije. Leta 2000 smo prejeli okoljski certifikat ISO 14001. Istega leta smo pa tudi pridobili tridesetletno koncesijo za upravljanje kontejnerskega terminala v pristanišču Trst in sicer preko hčerinskega podjetja TICT spa. Iz družbe smo izstopili leta 2004.
Med letoma 2001 in 2002 so bila investicijska sredstva namenjena gradnji nove obale, urejanju priveznih mest ter skladiščnih površin na II. pomolu. Na pobudo Ministrstva za gospodarstvo RS smo prevzeli vlogo nosilnega podjetja v pilotnem projektu Slovenskega transportno-logističnega grozda, katerega osnovni cilj je promocija slovenske prevozne poti.
V letu 2004 smo preuredili terminal za razsute tovore, ki je dobil ime Evropski energetski terminal. Terminal za sipke tovore je prejel certifikat Non GMO Certification po zahtevah standarda BRC Standard za ohranjanje identitete gensko nespremenjenih živilskih dodatkov in izdelkov. V tem letu smo tudi prejeli priznanje za dosežke iz leta 2003 pri razvoju koncepta učečega se podjetja, ki ga podeljujeta Gospodarska Zbornica Slovenije in Inštitut za razvoj učečega se podjetja. Ladijski pretovor je presegel številko 12 milijonov ton. Pristanišče je prejelo status pristanišča Evropske unije in mejne kontrolne točke (Border Inspection Post) za prehajanje blaga na skupno carinsko območje in iz njega.
Leto 2005 je bil v znamenju intenzivnejšega načrtnega sodelovanja z lokalno skupnostjo in usklajevanje odprtih vprašanj z državo.
V letu 2006 je Uprava družbe sprejela novo Poslovno strategijo delniške družbe Luka Koper do leta 2015. Pretovor je presegel 14 milijonov ton.
Za upravljanje s suhozemnim terminalom v Sežani je bil leta 2007 ustanovljena družba Adria Terminali, d.o.o.. S tem je Luka Koper pridobila 110.000 m2 skladiščnih površin. To jo bil pomemben korak v razvoju mreže transportno logističnih centrov, ki bodo kasneje predstavljali hrbtenico logističnega sistema Luke Koper d.d. V tem letu smo začeli z uporabo prvega sklopa novega informacijskega sistema za podporo operativnemu delu in trženju (TinO). Podelili smo nagrade najboljšim idejam javnega natečaja za celovito prostorsko ureditev pristanišča. V Maleziji smo odprli regijsko predstavništvo Luke Koper na Daljnem vzhodu. Postavljeni so bili temeljni kamni za podaljšanje prvega pomola za potrebe kontejnerskega terminala in za izgradnjo novega skladišča za avtomobile. Pridobili smo tudi certifikat ISO 22000:2005 za sistem vodenja varnosti živil. Ladijski pretovor je prvič presegel 15 milijonov ton.
V letu 2008 smo dokončno izpeljali dolgoletna prizadevanja po ureditvi razmer med Luko Koper in državo. V tem letu smo namreč podpisali koncesijsko pogodbo za opravljanje pristaniških dejavnosti, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture na območju koprskega tovornega pristanišča. Koncesijska pogodba je podpisana za obdobje 35 let.
Leto 2008 so prav tako zaznamovali obsežni investicijski cikli v pristaniško infrastrukturo, ključni razvojni naložbi v tem letu pa predstavljata dokončanje podaljška operativne obale prvega pomola ter zaključek prve faze izgradnje skladiščnega objekta za avtomobile, ki je v letu 2008 lahko sprejel 2.750 avtomobilov. V tem letu smo prav tako pričeli z gradnjo logističnega centra in kontejnerskega terminala v Aradu v Romuniji.
Hčerinska družba Adria Transport, d.o.o., je v tem letu nabavila tri železniške lokomitve ter tako dejansko zaživela kot prvi privatni železniški operater na slovenskih tleh. Njene lokomitive so pridobile dovoljenje za obratovanje tako na slovenskih, avstrijskih, kot tudi nemških železnicah.
Ladijski pretovor se je v letu 2008 povečal na 16 milijonov ton, strukturo pretovora pa smo povečali v korist tekočih tovorov, kontejnerjev, sadja in zelenjave.
Soglasje med delavci in vodstvom podjetja glede razvojne vizije pristanišča se je udejanjilo s podpisom nove kolektivne pogodbe, ki je leta 2008 poskrbela za okrepitev in ohranjanje zdravega ravnovesja med ekonomskimi, socialnimi in okoljskimi vidiki razvojnih usmeritev pristanišča.
V letu 2009 smo zaključili pomembne investicije, ki omogočajo sprejem sodobnih kontejnerskih ladij in drugih dolgoročno obetavnih vrst tovorov. S podaljšano kontejnersko obalo, razširjeno skladiščno površino in štirimi novimi kontejnerskimi postapanax dvigali lahko kontejnerski terminal sprejme ladje s kapaciteto nad 8.000 TEU. Zaključili smo z izgradnjo skladišča za avtomobile s 4.100 parkirnimi mesti in pričeli z izgradnjo terminala za alkohole, ki je začel delovati leta 2010. Isto leto smo na kontejnerskem terminalu presegli zgodovinsko mejo 400.000 kontejnerskih enot in postali največji kontejnerski terminal v Severnem Jadranu. Pridobili smo namreč tudi novo kontejnersko linijo, ki povezuje Koper z Daljnim vzhodom.
Isto leto smo na portalu za trajnostni razvoj www.zivetispristaniscem.si začeli objavljati podatke o povprečni urni ravni hrupa na dveh merilnih mestih z obrobja pristanišča ter pridobili sistem Evropske unije za okoljevarstveno vodenje organizacij EMAS.
V tem letu je Evropska komisija izdala odločbo o sofinanciranju druge faze obnove in posodobitve železniške proge Koper–Divača. Obnova proge je omogočila povečanje pretovora. V istem letu smo dosegli primat za prekomorski uvoz in izvoz na avstrijskem trgu.
V letu 2011 smo presegli rekordnih 17 milijonov ton letnega ladijskega pretovora. Rast smo zabeležili tudi na Terminalu za avtomobile predvsem zaradi pretovora na kitajski trg. Pomemben rekord je dosegel tudi potniški terminal, saj je število potnikov po šestih letih delovanja terminala preseglo številko 100.000. Omembe vreden pa je tudi pretovor na kontejnerskem terminalu, ki je prvič v zgodovini presegel 500.000 TEU.
V tem letu je Vlada Republike Slovenije potrdila Državni prostorski načrt (DPN) za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru. Gre za dokument, ki bo omogočil dolgoročni razvoj koprskega pristanišča in okrepil njegovo konkurenčnost.
Odvisna družba Luka Koper INPO, d.o.o., je v letu 2012 pričela poglabljati vplovno pot v prvi bazen, kar je predstavljajo pomemben korak za povečanje konkurenčnosti koprskega pristanišča. Isto leto smo tudi privezali največjo kontejnersko ladjo do tedaj. Ladja Maersk Karlskrona je namreč dolga 318 in široka 43 metrov, s kapaciteto 7.908 TEU. Privezali pa smo tudi najdaljšo potniško ladjo – Celebrity Silhouette.
Pomemben pa je tudi podatek, da smo na našem portalu za trajnostni razvoj pričeli z objavljanjem podatkov o kakovosti morja.
S pospešenimi aktivnosti nam je v letu 2013 uspelo pridobiti vsa soglasja in dovoljenja za izgradnjo kaset za odlaganje mulja, kar je bil pogoj za začetek poglabljanja prvega bazena na globino 13 metrov. Od Uprave Republike Slovenije za pomorstvo smo pridobili dovoljenje za povečanje ladijskega ugreza iz 11,4 na 12,5 metra, kar je omogočilo, da je lahko vsaka kontejnerska ladja pripeljala in odpeljala dodatnih 3.600 kontejnerskih enot. Hkrati s poglabljanjem smo na čelu prvega pomola začeli graditi nove skladiščne površine za kontejnerje.
Ladijski pretovor je v letu 2016 dosegel 22 milijonov ton, dosegli pa smo tudi rekord pretovora kontejnerjev, saj je le ta presegel 800.000 TEU.
Več o zgodovini Luke Koper lahko preberete v spodaj navedenih publikacijah in v letnih poročilih.
Publikacije na temo Luke Koper
- 30 let slovenskega pomorstva 1945 1975, avtor dr. Mirko Koršič; založnik Založba Lipa, leto izdaje: 1975
- Slovensko okno v svet, avtor Milenko Šober; založnik Mladinska knjiga, leto izdaje: 1982
- Gradnja Luke Koper in železniške proge Koper – Prešnica, avtor Danilo Petrinja Primož; založnik Luka Koper, d.d.; leto izdaje: 1999
- Luka Koper, uredil prof. dr. Livij Jakomin; založnik Luka Koper, d.d.; leto izdaje: 2004
- Živeti s pristaniščem, prispevke zbral in uredil prof. dr. Anton Gosar; leto izdaje 2006
- 50 let izkušenj za nova obzorja, uredil prof. dr. Livij Jakomin; založnik Luka Koper, d.d.; leto izdaje: 2006
- Usidrali smo se na morje, Nadja Terčon, založil Pomorski muzej Piran, leto izdaje 2015
- 1957/2017, Luka / Port of Koper, 60, Vesna Humar, založila Luka Koper, d.d., leto izdaje 2017
