V prvih šestih mesecih leta 2025 je Luka Koper uspešno izkoristila priložnosti, ki jih je prineslo zahtevno globalno okolje. To obdobje so zaznamovale preusmeritve ladijskih poti iz Azije, negotovosti zaradi geopolitičnih napetosti ter spremenjene razmere v svetovni trgovini, ki so prinesle številne izzive, a hkrati priložnost za rast. V Skupini Luka Koper smo tako v prvem polletju zabeležili povečanje pretovora pri skoraj vseh blagovnih skupinah, – skupni ladijski pretovor je dosegel 11,4 milijona ton, kar je 1 odstotek več kot lani in na ravni poslovnega načrta.
V primerjavi z letom 2024 smo največjo, 14 odstotno rast dosegli na kontejnerskem terminalu, kjer smo pretovorili 623.731 kontejnerskih enot TEU. K temu so pripomogli novi posli, vezani na opremljanje novih proizvodnih obratov na naših zalednih trgih, visoka zasedenost večine evropskih luk ter prestrukturiranje ladijskih servisov, ki iz Daljnega vzhoda prihajajo v severno jadranske luke.
Novi posli, predvsem zaradi uvoza vozil različnih kitajskih proizvajalcev ter izvoza v Evropi proizvedenih avtomobilov, namenjenih sredozemskim trgom, so prispevali k 10-odstotni rasti na terminalu za avtomobile, kjer smo pretovorili 452.049 vozil.
Na generalnih tovorih je količina pretovora ostala na ravni leta 2024, nekoliko več je bilo izvoza lesa, medtem ko se je pri sipkih in razsutih tovorih pretovor zmanjšal za 8 odstotkov, predvsem na račun manjših količin železove rude. Nekoliko nižji pretovor smo zabeležili tudi na tekočih tovorih, predvsem zaradi manjšega uvoza letalskega in dizel goriva.
Tudi ob poletju presegli ključne finančne kazalnike
Rast pretovora je pozitivno vplivala na čiste prihodke od prodaje Skupine, ki so v prvem polletju dosegli 187,7 milijona evrov, kar je 15 odstotkov več kot lani in 11 odstotkov nad načrtovanim. Višji je bil tudi poslovni izid iz poslovanja (EBIT), ki je z 52,8 milijona evrov za 41 odstotkov presegel lanskoletnega, za 69 odstotkov pa načrtovanega.
Stroški poslovanja so ob polletju znašali 136,9 milijona evra. Več odhodkov je bilo zlasti na račun višjih stroškov dela zaradi novih zaposlitev in stroškov materiala, medtem ko so se stroški storitev in amortizacije v tem obdobju znižali.
Vse to se je odrazilo na čistem poslovnem izidu, ki je v prvem polletju leta 2025 znašal 43,5 milijona evrov, kar je za 33 odstotkov več kot lani in za 66 odstotkov oziroma 17,3 milijona evrov višji od načrtovanega.
Nadaljujemo z uresničevanjem strateških naložbenih ciljev
V prvem polletju leta 2025 smo v Skupini Luka Koper za naložbe namenili 54 milijonov evrov, kar je 161 odstotkov več v primerjavi z lanskim obdobjem. V tem obdobju se nadaljuje gradnja v veliki meri avtomatiziranega večnamenskega skladišča za jeklene kolute, dodatnega 12. veza na II. pomolu in premik skladiščnih blokov na kontejnerskem terminalu. Z januarjem so se začele prve aktivnosti projekta podaljšanja severnega dela I. pomola, ki je sredi julija prešel v gradbeno fazo. Največji in hkrati najzahtevnejši projekt v zgodovini pristanišča, se bo nadaljeval vse do konca 2027 in bo prinesel pomembno okrepitev zmogljivosti kontejnerskega terminala.
V tem času smo poleg tega sklenili nekaj pomembnih projektov – zaključili smo gradnjo površine za avtomobile na kaseti 6A s kapaciteto 3.500 avtomobilov in težko pričakovano gradnjo objekta potniškega terminala. Namenu smo predali tudi novo skladiščno halo družbe Avtoservis Koper, ter novo lokomotivo pridruženega podjetja Adria Transport.
»Zadovoljni smo, da smo uspeli zagnati vse načrtovane projekte in da ti potekajo skladno s sprejetimi časovnicami. To je signal našim poslovnim partnerjem, da sprejeti strateški poslovni načrt uresničujemo in da lahko v prihodnje računajo na nas. Hkrati pa med izvajanjem gradbenih posegov posebno pozornost posvečamo zmanjševanju vplivov na okolje s ciljem, da so ti vplivi na bližnjo okolico pristanišča čim manj občutni«, je potek naložb komentirala predsednica uprave Nevenka Kržan. Ob tem pa dodala, da bomo v tem letu začeli aktivnosti za tri pomembne projekte – gradnjo dodatnih odprtih površin za skladiščenje avtomobilov in pokrite garažne hiše s kapaciteto nekaj manj kot 12 tisoč vozil ter zagnali projekte za vzpostavitev infrastrukture za priklop ladij na električno energijo neposredno z obale.
