Uprava družbe Luka Koper, d.d. je z zadovoljstvom sprejela vest, da je Vlada RS na svoji 140. seji (16.6.2011) potrdila Državni prostorski načrt za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru. DPN je temeljni prostorski dokument, ki bo omogočil razvoj koprskega pristanišča in okrepil njegovo konkurenčnost. Nanj smo v Luki Koper čakali vse od leta 2006, ko se je začel postopek, za pripravo strokovnih podlag pa smo porabili približno tri milijone evrov.

Pristanišča severnega Jadrana imajo zaradi svoje geografske lege izjemno priložnost postati najkrajša, najcenejša in okoljsko najbolj prijazna vez med Srednjim in Daljnim Vzhodom ter osrednjo Evropo. Vendar te priložnosti ne bodo mogla izkoristiti brez povečeanja svojih infrastrukturnih kapacitet. Državni prostorski načrt za koprsko pristanišče bo omogočil prav to. Je namreč temelj, na katerem lahko zastavimo svoj bodoči razvoj. DPN namreč omogoča povečanje obsega pristanišča s sedanjih 280 na 404 ha ter pretovornih zmogljivosti na približno 35 milijonov ton pretovora letno.

Govorimo seveda o dolgoročnih načrtih, ki bodo uresničeni postopoma, zavedamo pa se, da bomo te načrte težko uresničili brez sodobne in zmogljivejše železniške povezave z zalednimi trgi.

"DPN je rezultat kompromisa med potrebami pristanišča, zahtevami zakonodaje in željami lokalne skupnosti. V Luki Koper si želimo, da bi ga vsi deležniki sprejeli kot nacionalni projekt, ki pomeni nov razvojni zagon za lokalno skupnost in državo nasploh", je sprejetje DPN komentiral predsednik uprave Gregor Veselko.

 
Ključna točka dokumenta je nov tovorni vhod in tretji pomol.