O tem so se spraševali veleposlaniki evropskih držav akreditiranih v Sloveniji, ki so se na povabilo francoske veleposlanice Florence Ferrari zbrali v izolskem InnoRenew centru.
Sledila je okrogla miza na temo zelene tranzicije infrastrukture in transporta v Sloveniji, na kateri je Jerneja Jug Jerše, vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji izpostavila, da predstavlja transport četrtino vseh emisij v Evropski uniji in ta delež se še povečuje. V Sloveniji, ki je z vidika tovornega prometa tudi tranzitna država, je ta delež še večji in predstavlja kar tretjino vseh emisij, je dodal Darko Trajanov, generalni direktor direktorata na ministrstvu za infrastrukturo, ki se ukvarja s trajnostno mobilnostjo in transportno politiko. V transport seveda sodi tudi pomorstvo, pri katerem si je Evropska unija zadala še višje cilje zmanjševanja izpustov. Direktor CMA CGM Adriatik Bine Štancar, ki predstavlja francoskega ladjarja, tretjega največjega na svetu po številu pripeljanih kontejnerjev, je spomnil, da so ladjarji že leta 2020 pristopili k občutnemu zmanjšanju emisij žveplovega oksida v skladu z odločitvijo Mednarodne pomorske organizacije, kar je spodbudilo ladjarje k nadaljnjim aktivnostim za zmanjševanje izpustov. CMA CGM si je tako zadala cilj, da bodo njihove ladje leta 2050 povsem brezogljične.
V Luki Koper, kjer že danes 60 odstotkov tovora potuje po železnici, so vlaganja v okolju prijazne tehnologije in v trajnostne infrastrukturne rešitve sestavni del poslovne politike, je izpostavil svetovalec uprave Andrej Cah in spomnil, da se družba ukvarja tudi z načrti zagotavljanja alternativnih virov energije za ladje. Rok Svetek, svetovalec uprave družbe Adria kombi, pa je kot rešitev za zmanjševanje števila tovornjakov na cestah izpostavil večjo uporabo železnice. Slovenija sicer v zadnjem obdobju vlaga ogromna sredstva v modernizacijo železniškega omrežja, vendar kljub temu bo izziv do leta 2030 zagotoviti zadostno hitrost in dolžino tovornih vlakov, kot to predpisuje evropska uredba TEN-T.
