Na okrogli mizi o prihodnosti severnojadranskih pristanišč so drugi dan konference sodelovali predsednica uprave Luke Koper, d. d., Nevenka Kržan, predstavnik tržaškega pristanišča Vittorio Torbianelli in predsednik uprave Luke Rijeka, d. d., Duško Grabovac. V razpravi so poudarili, da bo ob načrtovani rasti pristaniških zmogljivosti za nadaljnjo konkurenčnost severnega Jadrana ključen predvsem razvoj železniških povezav z zaledjem ter tesnejše sodelovanje celotne logistične verige.
Nevenka Kržan je predstavila intenziven investicijski cikel Luke Koper, ki v strateškem obdobju 2024–2028 obsega približno 785 milijonov evrov. Med ključnimi projekti so povečanje zmogljivosti kontejnerskega terminala z 1,3 na 1,8 milijona TEU letno, razvoj avtomobilskega terminala ter nove skladiščne zmogljivosti. Pomemben del nadaljnjega razvoja je tudi drugi tir Divača–Koper, ki bo bistveno povečal zmogljivost železniške povezave s pristaniščem. Tudi Trst in Reka nadaljujeta vlaganja v pristaniško in zaledno infrastrukturo. Duško Grabovac je železniško povezavo z zaledjem izpostavil kot eno glavnih ozkih grl Reke ter poudaril potrebo po tesnejšem sodelovanju Kopra, Trsta in Reke pri konkuriranju severnoevropskim pristaniščem. Vittorio Torbianelli pa je predstavil vlaganja Trsta v kontejnerske in večnamenske terminalske zmogljivosti ter železniško infrastrukturo in poudaril pomen boljšega povezovanja mednarodnega prometa in evropskega zaledja.
Sogovorniki so se strinjali, da imajo severnojadranska pristanišča pomembno geografsko prednost pri povezovanju trgov z Daljnega in Bližnjega vzhoda s srednjo Evropo, vendar sama lega ni dovolj. Za uspeh bodo odločilni kakovost zaledne infrastrukture, logistična vozlišča ter sodelovanje pristanišč, železniških operaterjev, države in drugih členov logistične verige. Ob geopolitičnih negotovostih in spreminjanju trgovinskih tokov postajajo vse pomembnejši tudi hitro odzivanje, diverzifikacija in odpornost logističnih povezav.
Pomemben del razprave je bil namenjen tudi avtomatizaciji in digitalizaciji. Luka Koper pri novi opremi in dvigalih že uvaja višjo stopnjo avtomatizacije, čeprav popolna avtomatizacija zaradi značilnosti obstoječega pristanišča ni vedno izvedljiva. V Trstu digitalna preobrazba že poteka, Torbianelli pa je pri tem izpostavil pomen sodelovanja širšega javnega sistema in državnih institucij.
Na področju zelenega prehoda se vsa tri pristanišča pripravljajo na električno napajanje ladij z obale, ki ga bodo morala skladno z evropskimi zahtevami zagotoviti do konca desetletja. V koprskem pristanišču je prva transformatorska postaja že v gradnji, v Trstu infrastrukturo večinoma že zaključujejo, na Reki pa pričakujejo pravočasno vzpostavitev potrebnih zmogljivosti. Kržanova je ob tem ocenila, da lahko razogljičenje pomorskega prometa dodatno okrepi pomen severnojadranske poti, saj krajše plovne poti pomenijo manjšo porabo goriva in nižje emisije.
Dvodnevna konferenca Moving Adria 2026, ki sta jo organizirala Časnik Finance in Business Media Croatia, je pokazala, da severni Jadran vstopa v novo razvojno obdobje, v katerem bodo ključni pravočasne infrastrukturne naložbe, zanesljive povezave z zaledjem ter sposobnost hitrega prilagajanja spremembam v globalni logistiki.
Foto: Ante Gudelj
