Prve mesece letošnjega leta je zaznamoval konflikt na Bližnjem vzhodu, ki je svetovno gospodarstvo z rastjo cen energentov in surovin ter splošnim poslabšanjem ekonomskih razmer znova postavil na preizkušnjo. Kljub nestabilnim razmeram smo v Skupini Luka Koper uspeli ohraniti pozitiven trend rasti pretovora, predvsem na strateški blagovni skupini kontejnerjev. Na kontejnerskem terminalu smo tako pretovorili 326.256 TEU, kar je 9 odstotkov več kot v prvem kvartalu lanskega leta. Rast je bila izrazitejša predvsem v uvozni smeri, kar pripisujemo novim poslom, povezanim z gradnjo in oskrbo proizvodnih obratov na naših zalednih trgih, zagonom proizvodnje v nekaterih že zgrajenih tovarnah ter prestrukturiranja ladijskih servisov, ki iz Daljnega vzhoda prihajajo v severno jadranske luke. S pretovorom 114.397 TEU v mesecu marcu smo poleg tega znova dosegli nov mejnik pretovora kontejnerjev v enem samem mesecu.
Na terminalu za avtomobile smo v prvih treh mesecih pretovorili 184.564 vozil, kar je za 11 odstotkov manj v primerjavi z letom 2025. Manj je bilo izvoza za Turčijo, Izrael in območje Bližnjega vzhoda, na kar so vplivali uvedba dodatnih dajatev, okrepljena prisotnost kitajskih proizvajalcev ter geopolitične razmere v regiji. Ob tem še naprej beležimo konstantno rast uvoza vozil s Kitajske.
Na področju generalnih tovorov smo pretovorili 0,3 milijona ton blaga, kar je na ravni načrta in nekoliko manj od količin, pretovorjenih v letu 2025. Manj je bilo zlasti pretovora lesa. Rast – 5 odstotno – smo zabeležili tudi na tekočih tovorih, kjer smo pretovorili 1,1 milijona ton, zlasti na račun diesel goriva, medtem ko smo zaradi manjših količin premoga prvo tromesečje na sipkih in razsutih tovorih sklenili s 14 odstotkov nižjim pretovorom.
Dobri finančni rezultati tudi v negotovih razmerah
S 100,4 milijona evrov so čisti prihodki od prodaje dosegli 11 odstotno rast v primerjavi z letom 2025, načrtovane pa presegli za dobrih 7 odstotkov. Gonilo rasti prihodkov sta bila predvsem večji pretovor kontejnerjev in višji prihodki iz naslova skladiščnin. Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) je znašal 29,7 milijona evrov, kar je za 5,6 milijona evrov oziroma 23 odstotkov več od doseženega v prvem četrtletju leta 2025 in 55 odstotkov več od načrtovanega. Na višji poslovni izid iz poslovanja (EBIT) so vplivali zlasti višji čisti prihodki od prodaje. Zvišali so se tudi stroški poslovanja, ki so znašali 71,8 milijona evrov – več je bilo predvsem stroškov dela zaradi dodatnih zaposlitev, drugih odhodkov in stroškov amortizacije, medtem ko so se stroški elektrike v tem obdobju nekoliko znižali. Vse to se je odrazilo v čistem poslovnem izidu Skupine, ki je v prvih treh mesecih znašal 24,9 milijona evrov in je bil v primerjavi z enakim obdobjem lani za 25 odstotkov oziroma 4,9 milijona evrov večji.
»V prvem kvartalu letošnjega leta smo ponovno postavili na preizkušnjo našo sposobnost prilagajanja negotovim razmeram, ki jih je prinesla vojna na Bližnjem vzhodu in z njo povezane spremembe v globalnih logističnih tokovih. Zadovoljni smo, da smo kljub temu na kontejnerskem terminalu dosegli 9-odstotno rast pretovora ter ohranili vse direktne kontejnerske servise z Daljnega vzhoda, dobro pa smo poslovali tudi na drugih segmentih – zlasti generalnih in tekočih tovorih. To potrjujejo tudi finančni rezultati, ki kažejo, da smo uspešno uresničili zastavljene načrte in ohranili stabilno smer poslovanja. Gospodarsko okolje za zdaj ostaja težko predvidljivo in napovedi za naprej precej nehvaležne,« je ob objavi rezultatov izpostavila predsednica uprave družbe Luka Koper Nevenka Kržan.
Intenzivno naložbeno obdobje se nadaljuje
V letu 2026 pospešeno nadaljujemo z izvajanjem večjih naložb v okviru obsežnega naložbenega cikla, opredeljenega v strateškem poslovnem načrtu Skupine Luka Koper. V prvem četrtletju smo za naložbe namenili 38,6 milijona evrov. V teku so gradnja severnega dela prvega pomola in garažne hiše s kapaciteto 11.700 vozil ter premik skladiščnih blokov na kontejnerskem terminalu. So se pa v tem času že zaključila gradbena dela na gasilskem domu, medtem ko se gradnja skoraj v celoti avtomatiziranega in energetsko samozadostnega skladišča za jeklene kolute št. 54 ter gradnja 12. veza na II. pomolu bližata koncu.
