Jesen prinaša več tovora
Nadzorni svet družbe se je na prvi seji v novi sestavi v petek, 28.8.2009, seznanil s poslovanjem Skupine Luka Koper v prvem polletju letošnjega leta. Rezultati so odraz zaostrenih gospodarskih razmer, ki so se nadaljevale tudi v drugem četrtletju. Pretovor je v prvih šestih mesecih upadel za 21% v primerjavi z enakim obdobjem lani, ko smo v koprskem pristanišču sicer pretovorili rekordno količino tovora. Posledično so se zmanjšali tudi prihodki Skupine, in sicer za 14% v primerjavi z enakim obdobjem lani , stroški iz poslovanja so manjši za 1%, čisti poslovni izid Skupine pa je bil za 76% nižji. Poslovni izid iz poslovanja je tako znašal 6,9 milijona EUR, čisti dobiček pa 3,7 milijona EUR.
Na področju likvidnosti je tako Skupina povsem samostojna, če bi odmislili nujno potrebna vlaganja v pristaniško infrastrukturo. Koprsko pristanišče je namreč eno redkih v Evropi, zagotovo pa edino v jadranskem prostoru, kjer pristaniško infrastrukturo ne zagotavlja država oziroma lokalna oblast iz javnega proračuna, ampak je to breme koncesionarja, v tem primeru Luke Koper d.d. Brez vlaganj pa ne moremo ohranjati svoje konkurenčnosti in pričakovati povečanje tržnega deleža.
Otežene gospodarske razmere so tudi nam narekovale učinkovito obvladovanje stroškov, kar nam je v veliki meri tudi uspelo. Stroški materiala so se v primerjavi z lanskim obdobjem znižali za 17%, predvsem na račun nižjih stroškov energije. Zaradi zmanjšanega obsega pretovora in optimizacije notranjih transportnih procesov so se za 16% zmanjšali stroški storitev in to kljub temu, da se je znotraj te kategorije bistveno povečala nova obveznost plačila koncesijske dajatve državi, ki je znašala 1,8 milijona evrov.
Učinkovito obvladovanje in zniževanje stroškov bomo nadaljevali tudi v drugi polovici leta, pri čemer bodo največji izziv stroški dela, ki v celotni strukturi stroškov predstavljajo 37% delež. Stroški dela so se namreč povečali za 16% v primerjavi z lanskim polletjem in to predvsem zaradi posledic nove sistemizacije delovnih mest ter podpisa nove kolektivne pogodbe v oktobru 2008. Nujno potrebna sprememba 11 let stare pogodbe je morda prišla v nepravem času, če govorimo o gospodarskih razmerah, vendar je plod več mesečnih pogajanj. Poleg tega moramo upoštevati, da je pristaniška dejavnost delovno intenzivna dejavnost in zadovoljstvo zaposlenih je ključnega pomena za zagotavljanje kakovostnih storitev, kar od nas zahtevajo naše stranke. V koprskem pristanišču že več kot 20 let ni bilo stavke, pristanišče je odprto 24 ur na dan, 365 dni na leto in tudi to je razlog, da smo posledice gospodarske krize občutili manj kot ostala pristanišča.
Ko govorimo o upadu pretovora moramo nujno potegniti ločnico med posameznimi vrstami blaga. Pri nekaterih tovorih smo uspeli zadržati ali celo preseči lanskoletne količine, drugi pa delijo usodo celotnega gospodarstva. Pri kontejnerjih se lahko pohvalimo le s tri odstotnim padcem oziroma za enak odstotek smo presegli letošnji načrt. Poudariti je treba, da je padec kontejnerskega prometa v Kopru razmeroma majhen v primerjavi z ostalimi pristanišči v regiji. Prav v tem primeru je več kot očiten pomen investicije v podaljšanje prvega pomola in nabavo novih, zmogljivejših dvigal, sicer ne bi mogli sprejemati velikih, »post-panamax« ladij, ki od sredine junija vsak teden prihajajo k nam iz Daljnega vzhoda.
Dobre rezultate smo zabeležili tudi pri pretovoru lesa, ki je porasel za 13% v primerjavi z lanskim obdobjem. Količine sadja in zelenjave so ostale na enaki ravni. Tekoči tovori doživljajo intenzivno rast, predvsem zaradi podvojitve zmogljivosti v lanskem letu z izgradnjo rezervoarjev za letalsko gorivo. Pred kratkim pa smo začeli z izgradnjo novega terminala za alkohole, kar, tako kot v primeru letalskega goriva, gradimo za znanega kupca.
Globalne gospodarske razmere, predvsem kriza v avtomobilski in jeklarski industriji se je najbolj odrazila pri pretovoru razsutih tovorov, torej premoga in železove rude, pri pretovoru mineralov in seveda avtomobilov ter pri tistih generalnih tovorih, ki so najbolj vezani na avtomobilsko industrijo. Kljub temu so obeti za prihodnje mesece pozitivni. Terminal za avtomobile naj bi konec leta dosegel 60% realizacijo načrta, premogovni terminal 74%, sipki tovori pa 86% načrtovanih količin. Vsi ostali terminali pa bodo dosegli in nekateri tudi presegli načrtovane količine in s tem načrtovane prihodke.
Zaostrene gospodarske razmere so znova dokazale, kako pomembna je diverzifikacija tovora v koprskem pristanišču. Slednje, v kombinaciji s kakovostnimi storitvami, nadaljevanjem zmanjševanja stroškov, skrbnim načrtovanjem denarnih tokov in povečevanjem tržnega deleža so zagotovilo, da bo druga polovica leta prinesla boljše rezultate.
Uprava družbe
