Včeraj, 4. maja je postal pravnomočen izbor izvajalca za gradnjo operativne obale in zalednih skladiščnih površin za potrebe kontejnerskega terminala. Izbrano podjetje Kolektor, s partnerjema Grafist in Adriaing, bo s pripravljalnimi deli začel takoj po podpisu pogodbe, med tem ko je začetek del predviden poleti.

Projekt podaljšanja prvega pomola zajema izgradnjo operativne obale dolžine 98,5 metra in širine 34,4 metra ter izgradnjo zalednih skladiščnih površin na južni strani pomola v velikosti 24.830 m2. Celotna konstrukcija bo slonela na 770 pilotih, povprečne dolžine 65 metrov, na katerih bodo nameščene betonske plošče. Dela bodo potekala v skladu z omejitvami okoljevarstvenega soglasja, kar pomeni, da se bodo izvajala le med delavniki, med 7. in 18. uro, vendar maksimalno dve uri dnevno. Operativni del obale naj bi zaključili do konca marca leta 2021, zaledne površine pa do oktobra 2022.

Dolžina prvega pomola na južni strani, ki je namenjena pretovoru kontejnerjev, bo po izgradnji podaljška znašala 695 metrov. Pravkar poteka tudi priprava javnega naročila za nakup dveh novih obalnih dvigal tipa super post-panamax. Trenutno razpolagamo z devetimi dvigali, dvema tipa super post-panamax, štirimi tipa post-panamax ter dvema starejšima.

»Po izvedenih delih bo imel kontejnerski terminal kapaciteto skoraj 1,3 milijona TEU letno, vendar bomo z optimizacijo procesov dela na terminalu kapaciteto povečali na 1,5 milijona TEU. S tem bomo zagotovili dolgoročno konkurenčnost našega najpomembnejšega terminala«, zagotavlja predsednik uprave Luke Koper Dimitrij Zadel, ki se je ob nastopu funkcije decembra 2017 soočal z zastojem na tem projektu. Spomnimo, da zaradi pomislekov lokalne skupnosti glede vpliva povečanja kontejnerskega terminala na bivanjske pogoje v starem delu mesta, projekt ni mogel pridobili okoljevarstvenega soglasja. Šele podpis sporazuma o omilitvenih ukrepih med Luko Koper in Mestno občino Koper julija 2018 je omogočil pridobitev gradbenega dovoljenja in izvedbo prve faze projekta, to je namestitev poskusnih pilotov jeseni lani.

Družba je za to naložbo, katere vrednost znaša 45,6 milijona evrov, pridobila tudi evropska sredstva v okviru projekta NAPA4CORE (iz programa Instrument za povezovanje Evrope).