Kaj vse bi se v Luki Koper lahko zgodilo, kakšne bi utegnile biti posledice ter kako postopati v takšnih primerih, smo ugotovili v okviru projekta Ocena ogroženosti in Načrt zaščite in reševanja Luke Koper v primeru industrijske nesreče, katerega izvajalec je bila Fakulteta za pomorstvo in promet iz Portoroža. 
In ker je preventiva vedno boljša od kurative, se v Luki trudimo, da storimo vse, da do nesreč ne pride. V manever vplutja ladij je vpletena vrsta subjetov, poleg ladij tudi agenti, Uprava RS za pomorstvo, piloti, vlačilci in privezovalci, pa vse do raznih luških služb. In prav vse mora delovati brezhibno. 
Ob vsaki večji spremembi, kot je na primer poglabljanje morskega dna in prihod večjih ladij, izvedemo vse potrebne aktivnosti, da varnost ohranimo na najvišjem nivoju. Nedolgo nazaj je bila zaradi poglabljanja, spremembe obale in prihoda velikih potniških ladij izvedena Študija vplutja potniških ladij v 1. bazen. 
Pred mesecem dni smo na obali kontejnerskega terminala zaključili prvo fazo poglabljanja morskega dna. Pred pričetkom del konec lanskega leta je bil izveden Elaborat navtične vzdržnosti zaradi spremenjene oblike in poglobitve kanala ter predlog označevanja plovnega kanala. Vse te raziskave so bile izvedene v sodelovanju z omenjeno fakulteto pod vodstvom Marka Perkoviča

Cilj zadnjega elaborata je bil zagotoviti navtično varnost vplutja velikih kontejnerskih ladij razreda post‐Panamax. Za predvidene spremembe širine kanala in nove poglobitve je bilo potrebno določiti maksimalne ugreze in minimalno število vlačilcev ter podati merila omejevanja prometa glede na vremenske razmere (hitrost vetra in vidljivost) ter zagotoviti najboljšo možno varnost ob smotrnem vlaganju v označevanje plovnega kanala.

Sistem označevanja zunanjega dela kanala in sistem označevanja varne vleke skozi bazen I je bil preliminarno izpostavljen že v študiji leta 2012. Poleg najpomembnejših pomorskih oznak, kot so svetleče boje, je bila identificirana tudi možnost usmerjanja ladij s pokritimi smermi ali sektorskimi lučmi, za nadzor varnega prehoda med kanalom in bazenom pa možnost uporabe laserskih daljinomerov. 

Na podlagi izračunov in z metodo simulacij je bila določena minimalna potrebna širina za varno vplutje velikih kontejnerskih ladij. Severna stran kanala ob privezu 7c je bila prednostno poglobljena na 13 metrov, na južni strani pa je ostal greben, ki omejuje širino kanala. Da bi se greben označil, je bila na URSP instalirana nova programska oprema, ki omogoča oddajanje virtualnih boj za označevanje plovnih poti, ki pa ne ovirajo manevrov, saj so te boje navidezne, ker so vidne le na elektronskih kartah in radarskih zaslonih. Vstop v kanal je na podlagi ugotovitev elaborata že označen z dodatnima bojama in svetlobnima telesoma, ki sinhronizirano svetita z bojama, lociranima ob vstopu v bazen I. Vse realne boje so bile dodatno označene z AIS sintetičnimi oznakami, ki jih podobno kot virtualne oddaja AIS bazna postaja na URSP. Na svetlobnem stolpu na koncu bazena I je bila nameščena sektorska luč modre svetlobe, ki v zelo ozkem pasu prikazuje sektor optimalnega vplutja v ta bazen. Dodatni boji s svetlobnima telesoma in sektorsko luč je vgradilo podjetje Sirio. Njihova pravilna umeščenost v bazenu je zagotovljena z laserjem, ki meri oddaljenost ladje od grebena. Ta je lociran na pomolu ob marini. Na tem mestu je tudi anemometer, s katerim lahko piloti in nadzorniki URSP preverijo hitrost vetra, ki lahko močno vpliva na zanos ladij z velikim nadvodjem, kot so RO-RO in kontejnerske ladje. Laserska meritev ter hitrost in smer vetra so dosegljivi tudi preko spletnega vmesnika. V tem trenutku poteka še postavitev dodatnih laserjev za nadzor pristajanja ladje in anemometra na pomol I, s katerim bo dodatno pridobljena kvalitetna informacija o stanju vetra na višini 40 metrov. V zadnji fazi se pripravlja še posodobljena pomorska karta z najnovejšo batimetrijo, ATON-i in drugimi oznakami za varnejšo plovbo.