Vsako pristanišče je vozlišče raznih poti in koprsko ni v tem nobena izjema. Še več, zaradi omejenosti prostora je ladijski, železniški in cestni promet izredno živahen in gost. Pri tem za ladijski in železniški promet že dolgo velja, da ladje in vagone najavljajo, medtem ko za kamione to ne velja. Pa bi bilo smiselno, saj prihaja v luko okoli tisoč kamionov na dan, največ na kontejnerski in avtomobilski terminal. Že pred leti so na terminalu za avtomobile razmišljali, kako boljše urediti kamionski promet.
Joran Vran z avtomobilskega terminala: »Posebno v letih 2007/08 smo imeli ogromno prometa in ob konicah smo imeli po 350 kamionov na dan. Dejansko smo imeli težave s planiranjem dela, ker nismo nikoli vedeli, koliko kamionov in kdaj bodo prišli. Planirali smo premalo ljudi in so kamioni čakali, ali pa smo planirali preveč ljudi in smo imeli prevelike stroške. Tako smo prišli do ideje, da bi tudi kamione, tako kot ladje in vagone, najavljali. Idejo smo ponudili špediterjem. Nato smo skupaj z Actualom poiskali rešitev in jo predstavili špediterjem. Rešitev so podprli predvsem večje špediterske hiše, saj so lahko tako tudi oni planirali obrat kamionov na podlagi naših planov. Potem se je vse skupaj leta 2008 ustavilo, zdaj pa so najave kamionov ponovno aktualne. Tako smo se na začetku leta začeli pogovarjati s špediterji, da bi začeli najave testno uporabljati. Začeli smo z dvema špediterjema, eden je nato odstopil, z drugim pa najave izvajali od maja do konca avgusta. Na začetku smo imeli nekaj organizacijskih problemov, odpravljali smo tudi skrite napake in pomanjkljivosti na programski opremi. Sedaj je sistem izpopolnjen in ga lahko ponudimo vsem našim strankam. Sistem smo pred kratkim ponovno predstavili našim poslovnim partnerjem in špediterjem. Predstavili smo jim plan aktivnosti, tako da bi lahko z vsemi špediterji lahko začeli testno uvajati najave od sredine oktobra do konca leta, s prihodnjim letom pa bi začeli z najavami redno delati. Če se bo sistem obnesel, ga bomo predstavili tudi drugim terminalom.« Pri projektni nalogi najave kamionov so poleg Terminala za avtomobile sodelovali še Služba za razvoj informatizacije poslovnih procesov, Inpo, Actual ter špediter in prevoznik Frikus.
Avtomobilski špediterji povabljeni k testiranju
V čem je bistvo rešitve? Joran: »Špediterji nam dan prej povedo, kako bodo kamioni prihajali v luko. To lahko opravijo prek računalniškega sistema Lunaris ali katerekoli druge komercialne ali lastno razvite aplikacije, ki bo podprla tudi ta proces najav. Kamion torej najavijo danes za jutri, mi ga planiramo upoštevajoč naše kapacitete in ko pride, takoj opravimo manipulacijo z njim 100-odstotno, ker smo rezervirali delovno silo, delovna sredstva in skladiščne prostore. Kamione lahko razporedimo čez ves dan tako, da imamo na voljo vedno optimalno število ljudi. V tem smislu mi diktiramo delo glede na lastne kapacitete. Ladje so se odkar pomnim planirale, vagone tudi že dolgo najavljajo, kamioni pa so prihajali v luko kar po svoje in povzročali gnečo pred vhodom v pristanišče in v njem, poleg tega so se po nepotrebnem zadrževali.
Tako je rešitev že pripravljena za novi kamionski terminal, ko bo tudi polno zaživela in bo pomenila prednost zato, ker bo delo planirano skozi vso transportno verigo. V praksi to pomeni, da se mora voznik ob prihodu obvezno najaviti na kamionskem terminalu, da se povežejo tablice kamiona z najavo. Dokončne rešitve najav in prihodov s pomočjo PIN številk ali črtnih kod pa bomo dorekli sproti. Do izgradnje novega kamionskega terminala imamo dovolj časa za iskanje najprimernejših rešitev, osnova pa je stabilna in nudi vse razvojne možnosti.«
Da gre rešitev za najavo kamionov v pravo smer, je prepričan Saša Lehpamer, direktor špediterske hiše Frikus d.o.o. iz Kopra: »V prvi fazi smo rešitev preizkusili samo na kamionih za avtomobile. Še nekaj časa bo potrebno, da bomo zadevo izpilili. A smer je prava zato, ker bo luka spuščala vozila, ki imajo pripravljen nalog. Zdaj se dogaja, da pridejo noter kamioni, ki niso najavljeni oz. pripravljeni. Z najavo bodo takšni »padalci« odpadli, v luki bo večja pretočnost, kamioni bodo hitreje obravnavani, luka bo bolj pripravljena tudi glede delovne sile. Tudi nam špediterjem je v interesu, da se promet s kamioni uredi, da je pretočnost večja. Potrebno pa bo še dodatno delo v drugi fazi, ko bo vpletenih več špediterjev in bo potrebno več usklajevanja. Npr. ko bo en kamion naložil en špediter, razložil ga bo pa drugi. V prvi fazi smo preverjali bolj IT plat in v fazo testiranja nas je bilo vpletenih samo nekaj subjektov. Dobro pa je tudi, da je Luka dobila povratno informacijo, kaj še manjka. Vsekakor je potrebno več koordinacije med špediterji in Luko glede dnevne operative. Ta koordinacija je bila včasih dnevna, danes pa poteka vse prek računalnikov in marsikdaj ne dobimo povratne informacije.«
