V okviru evropskega projekta Porta* je danes v Pretorski palači v Kopru potekal posvet o razvoju potniškega prometa v koprskem pristanišču. Pripravila sta ga Luka Koper in Mestna občina Koper. Udeležilo se ga je preko 60 predstavnikov inštitucij in družb, ki so neposredno in posredno vpletene v procese potniškega terminala turizma križarjenja nasploh.
Predsednik uprave Luke Koper Bojan Brank se je uvodoma zahvalil Mestni občini Koper, ki je že od samega začetka gonilna sila pri razvoju turizma križarjenja v Kopru. »Luka Koper je k temu primaknila del operativne obale in vložila 1,6 milijona evrov v poglobitev morskega dna. V projekt verjamemo in smo ga pripravljeni razvijat, vendar po drugi strani potrebujemo in pričakujemo pomoč in razumevanje lokalne skupnosti in države pri reševanju drugih vprašanj, kot so poglabljanje luškega akvatorija, gradnja pristaniške infrastrukture in podobno.«
Profesor Francesco di Cesare iz beneškega podjetja Risposte Turismo je predstavil izsledke študije »Potniški terminal pristanišča Koper: Razvojne možnosti za križarjenje«, ki jo je v okviru evropskega projekta Adria A naročila Luka Koper. Di Cesare je Jadransko morje izpostavil kot najbolj hitro rastoč trg na področju križarjenja, ki ima tudi največji potencial znotraj sredozemskega bazena. Vendar pa je konkurenca drugih destinacij, pa tudi konkurenca med samimi jadranskimi pristanišči vse večja, zato je Koper in z njim celotni slovenski turizem na razpotju, kako v bodoče razvijati potniški promet v koprskem pristanišču. »Samo gradnja potniškega terminala ni dovolj. Gostu je potrebno ponuditi celoten paket, ki vključuje kakovostno in inovativno turistično ponudbo ter dobro prometno infrastrukturo.« Di Cesare je ponudil v razmislek več scenarijev. Eden je Koper kot matično pristanišče, kjer bi se potniki lahko tudi vkrcali na ladjo. Drugi je t.i. interporting, kjer bi Koper kot destinacija znotraj izbranega križarjenja mogočal tudi vkrcanje potnikov. Ali pa da ostane tako kot sedaj zgolj ena od destinacij. Vsak scenarij seveda zahteva določene pogoje in na ravni države bo potrebno sprejeti odločitev, v kateri smer nameravamo razvijati industrijo križarjenja v Sloveniji. Povzetek študije v angleškem jeziku si lahko preberete na spodnji povezavi: http://www.luka-kp.si/slo/terminali-in-tovor/potniski-terminal
Svetovalka župana Mestne občine Koper Jana Tolja je spregovorila o načrtih za spodbujanje in podporo potniškega prometa v okviru občine. Karmen Novarlič iz Slovenske turistične organizacije pa o aktivnostih organizacije pri promociji na tujih trgih. Pogled na razvoj potniškega prometa je v imenu Luke Koper, ki v skladu s koncesijo vodi koprski potniški terminal, podal njen predstavnik Bojan Babič. Dogodek je vodil dekan Fakultete za turistične študije Univerze na Primorskem, dr. Anton Gosar.
*Evropski projekta PORTA (PORTs as a gateway for Access inner regions) se odvija znotraj programa evropskega teritorialnega sodelovanja Mediteran. Sofinanciran je iz evropskega sklada za regionalni razvoj.
