Ladijski pretovor se je v letu 2012 povzpel na številko 17.880.697 ton. V primerjavi z letom 2011 je bil višji za 828.383 ton (+5%). K porastu so količinsko največ prispevali sipki, razsuti in tekoči tovori (782.391 ton). Več od leta 2011 je bilo tudi avtomobilov in generalnih tovorov, rahel upad pa beležimo pri pretovoru kontejnerjev.
Prihodki so v letu 2012 ostali na ravni predhodnega leta. Skupaj jih je bilo 136,6 milijona evrov. Razlog, da prihodki niso sledili rasti pretovora, je predvsem v skladiščnini. Te smo obračunali manj zaradi hitrejšega obrata na skladišču.
Ladijski pretovor v tonah |
2012 |
2011 |
Indeks |
Generalni tovori |
1.438.833 |
1.383.355 |
104 |
Kontejnerji |
5.292.047 |
5.334.817 |
99 |
Avtomobili |
674.692 |
640.407 |
105 |
Tekoči tovori |
3.194.636 |
2.922.890 |
109 |
Sipki in razsuti tovori |
7.280.490 |
6.769.845 |
108 |
Skupaj |
17.880.697 |
17.051.314 |
105 |
Ladijski pretovor v kosih |
2012 |
2011 |
Indeks 12/11 |
Kontejnerji (TEU) |
570.744 |
589.314 |
97 |
Avtomobili (kos) |
479.820 |
446.743 |
107 |
Poslovni prihodki Luka Koper, d.d. (v 000 EUR)* |
2012 |
2011 |
Indeks |
Generalni tovori |
31.307 |
31.575 |
99 |
Kontejnerji |
32.494 |
32.421 |
100 |
Avtomobili |
16.178 |
14.001 |
116 |
Tekoči tovori |
7.047 |
7.201 |
98 |
Sipki in razsuti tovori |
33.504 |
34.549 |
97 |
Ostali poslovni prihodki |
14.108 |
14.679 |
96 |
Skupaj poslovni prihodki |
134.638 |
134.427 |
100 |
*Nedokončni in nerevidirani podatki
**Poslovne prihodke sestavljajo čisti prihodki od prodaje in ostali poslovni prihodki, med katere ne vključujemo ostalih prihodkov. V medletnem poročanju v letu 2011 smo med poslovnimi prihodki izkazovali tudi ostale prihodke. Vrednost ostalih prihodkov, ki jih zaradi primerljivosti z obdobjem januar – december 2012 ne vključujemo med poslovne prihodke obdobja januar – december leta 2011 znaša 386 tisoč evrov, medtem ko so v obdobju januar – december leta 2012 znašali 504 tisoč evrov.
Po količini kontejnerjev ostajamo prvi
V severnojadranskem prostoru ostajamo po količini pretovorjenih kontejnerjev tudi v letu 2012 na prvem mestu. V Kopru smo pretovorili nekaj manj kot 571.000 TEU, sledijo nam Benetke s 420.000 TEU, Trst s 411.000 TEU in Reka, kjer so pretovorili 127.000 TEU. V primerjavi z letom 2011 beležimo padec pretovora kontejnerjev v Kopru, Benetkah (-7%), na Reki (-14%), medtem ko so v Trstu naložili in razložili z ladij za 4% več kontejnerjev.
Padec prometa v severnem Jadranu lahko v veliki meri pripišemo poslovnim odločitvam ladjarjev, ki so zaradi negotovih količin, ogromnih nihanj voznin in visokih cen goriva prerazporedili svoje flote s ciljem kar največje optimizacije. Večje rasti pretovora niso zabeležili niti v severnoevropskih pristaniščih, saj so v pristaniščih Hamburg in Rotterdam lani zabeležili približno enak kontejnerski promet kot v letu 2011.