V primerjavi z letom poprej je bilo več prihodkov predvsem na račun večjega obsega storitev polnjenja in praznjenja kontejnerjev ter skladiščenja blaga. Čisti prihodki od prodaje so znašali 80,1 milijona evrov, kar je za slabih 10 milijonov evrov več kot v prvih treh mesecih lanskega leta. Več je bilo tudi vseh vrst stroškov, kar je vplivalo na 18 odstotno rast poslovnih odhodkov – teh je bilo za 61 milijonov evrov oziroma 9,5 milijona evrov več kot v primerljivem obdobju lani. To se kljub temu ni bistveno odražalo na poslovnem izidu iz poslovanja (EBIT), ki je v prvem četrtletju dosegel 19,6 milijona evrov in je bil v primerjavi z enakim obdobjem lani zgolj za 1 odstotek nižji. Dosežen čisti poslovni izid v višini 16,5 milijona evrov je bil za 63 odstotkov višji od načrtovanega in na ravni doseženega čistega poslovnega izida v prvem četrtletju preteklega leta, na kar sta pozitivno vplivala poslovni izid iz financiranja in nižji davek iz dobička.
»Kljub napovedim o postopnem ohlajanju gospodarstva, v Luki Koper tudi v prvih mesecih leta 2023 poslujemo dobro. Finančni kazalniki so primerljivi s kazalniki, doseženimi v enakem obdobju preteklega leta, zadovoljni smo tudi z nadaljevanjem rasti pretovora na obeh strateških blagovnih segmentih. Na kontejnerskem terminalu se še vedno soočamo z negotovimi razmerami, zlasti v ladijskem prometu, a smo kljub temu v prvih treh mesecih uspeli nekoliko razbremeniti zasedenost kapacitet in doseči 4 odstotno rast pretovora. Odlično smo poslovali tudi na terminalu za avtomobile, kjer smo dosegli 32 odstotno rast pretovora in hkrati presegli načrtovane količine pretovorjenega blaga,« je uspehe ob četrtletju strnil predsednik uprave Boštjan Napast.
Rast pretovora na kontejnerskem in avtomobilskem segmentu
Skupni ladijski pretovor v višini 5,7 milijona ton je bil sicer nekoliko nižji od pretovora v prvem četrtletju lani, a smo kljub temu rast zabeležili na obeh strateških blagovnih skupinah – kontejnerjih in avtomobilih.
Neredni prihodi ladij, ki so zaznamovali minulo leto, so se nadaljevali tudi v prvih treh mesecih letošnjega leta, je pa zato kopenski del logistične verige deloval bolje. Na kontejnerskem terminalu smo po dolgem času zabeležili nekoliko nižjo zasedenost površin in hitrejši obrat pretovora. Pretovorili smo 277,7 tisoč TEU, kar je 4 odstotke več kot v enakem obdobju lani. V marcu smo s 105.744 pretovorjenimi TEU dosegli nov mesečni rekord kontejnerskega terminala in hkrati prvič v zgodovini pristanišča presegli mejo 100.000 TEU v enem samem mesecu. Nov mesečni rekord smo z 87.533 vozili dosegli tudi na terminalu za avtomobile in ro-ro, kjer smo v prvih treh mesecih letošnjega leta pretovorili 232,8 tisoč vozil in dosegli najvišjo- 32 odstotno rast. Višji pretovor smo dosegli tako v izvozu, predvsem za Bližnji in Daljni vzhod, kot tudi v uvozu, kjer se znatno povečuje delež električnih vozil s Kitajske.
19 odstotno rast smo dosegli tudi na tekočih tovorih, nekoliko nižji pa je bil pretovor blagovne skupine generalnih tovorov, zlasti na račun manjših količin jeklenih izdelkov in kavčuka, ki se vse bolj pretovarja v kontejnerjih. Za 15 odstotkov manj je bilo pretovora blagovne skupine sipki in razsuti tovori, predvsem pretovora soje, aluminijevega oksida, fosfatov in železove rude.
Tudi v letu 2023 nadaljujemo z izvajanjem večjih naložb in projektov, ki predstavljajo nov razvojni cikel dveh najpomembnejših strateških blagovnih skupin. Med drugim so v teku urejanje površine t. i. kasete 5A, kjer bomo lahko še v tem letu skladiščili dodatnih 3.500 vozil, gradnja novega zunanjega kamionskega terminala na Serminu in gradnja novih priklopnih mest za reefer kontejnerje kot tudi premik skladiščnih blokov na KT in nabava devetih viličarjev za potrebe terminala generalnih tovorov.
