Pred slabim letom dni je 26 špediterjev in logistov ustanovilo Sekcijo pristaniških špediterjev. Nedavno so skupaj z Luko pomagali organizirati odmeven posvet o učinkovitosti transporta hitro pokvarljivega blaga prek Luke. Sodelovanje na posvetu nas je spodbudilo k pogovoru s predsednikom sekcije Čedomirjem Bojaničem.
Kaj ste uspeli v sekciji v tem času postoriti?
Sekcija je bila ustanovljena prepozno. Nekoč je sicer že obstajala podobna organizacija, zdaj pa smo želeli ponovno motivirati carinske posrednike in pristaniške špediterje, da bi se organizirali v obliki, preko katere bi zastopali naše interese. Poudarek je na tem, da se predstavi problematika naše dejavnosti napram carini, inšpekcijskim službam, Luki idr.
Saj je dejavnost že utečena?!
Najhuje je to, da ni. Mi nastopamo kot vmesnik med različnimi službami in Luko kot operaterjem. Marsikdaj prihaja namreč do različnih interesov, celo trenj, ki so v določenem trenutku tudi negativni za sam posel. Problemi se lahko rešujejo posamično, a lažje je reševati težave vseh na tem področju. Namen združevanja ni zaradi monopolističnih interesov, temveč želimo vzpostaviti normalne odnose med vsemi, ki delamo v tem procesu, za čim bolj nemoten potek blagovnih tokov preko pristanišča.
Konkretno?
Z Agencijo RS za okolje in s Carinsko upravo smo se uspeli dogovoriti za metodologijo prevoza vseh odpadkov preko koprskega pristanišča. Gre za odpadke, ki gredo v reciklažo oz. predelavo na Daljni vzhod, to je plastika, folije, odpadno železo in papir. Konstantno se pogovarjamo z Luko glede poslovanja na posameznih terminalih. Prav tako se pogovarjamo z generalno Carinsko upravo glede posebnosti našega posla. Vsi vemo za neurejenost glavnega vhoda v pristanišče, zato skupaj z Združenjem pomorskih agencij izvajamo pritisk za čim prejšnjo izdajo gradbenega dovoljenja. Imeli smo tudi nekaj sestankov z inšpekcijskimi službami iz Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. V sklopu tega smo kot sekcija podali pobudo za uskladitev z inšpekcijskimi službami , ki v Kopru »zavirajo« sodobne tokove hitro pokvarljivega blaga. V okviru teh aktivnosti smo izpeljali tudi posvet na to temo.
Kaj pravijo državni organi?
Nimajo zadosti kadra, da bi se organizirala služba v taki obliki, kot mi tukaj pričakujemo.
Prioritete torej so?
Zastopanje članov sekcije v vseh postopkih, ki omogočajo izboljšanje delovnih pogojev na področju našega delokroga. Smisel sekcije je, da gre ona po vroč kostanj in se člani ne izpostavljajo po nepotrebnem, kot pravimo, poleg tega ima naša organiziranost v sklopu združenja za promet pri Gospodarski zbornici RS določeno težo.
Čigava je bila pravzaprav pobuda za ustanovitev sekcije?
Pobuda je bila naša, na tem projektu smo delali leto in pol. Na začetnih pogovorih so bili poleg mene (iz podjetja Fining) še Fabio Hrvatin (Interservice), Gracijan Necmeskal in Robert Skok (oba T.P.G. Logistika). Ta iniciativni odbor je zadevo premaknil iz mrtve točke. Delovanje preko Gospodarske zbornice je boljše, ker ima velik vpliv na dogajanje. Do zdaj smo imeli pri njej veliko podporo, kar odpira možnosti vpliva na zakonodajo in predpise. Ne nazadnje je bila ena od naših pobud tudi ta, da se razširi nabor blaga za skladiščenje v davčnih skladiščih.
Kako se je na ustanovitev sekcije odzvala Luka?
Luka se je odzvala dobro. Najprej zato, ker pričakuje konstruktivno debato s sekcijo in drugič zato, ker se je dejansko lažje pogovarjati s sekcijo, ne pa s posamičnimi subjekti.
Kakšno je vaše sodelovanje z Luko?
Z Luko smo imeli ogromno sestankov, smo pa daleč od dokončnih dogovorov. Mi smo odvisni od Luke kot operaterji, ker tovor prihaja v Luko. Po drugi strani pa je tudi Luka odvisna od nas. Kot sekcija iščemo sinergijske učinke, da najdemo skupne točke, da bi tako Luki kot nam omogočali optimalne pogoje za izvajanje naših storitev, pri količini tovorov in pri ustvarjanju pogojev za pridobivanje novih tovorov.
To je gotovo cilj vseh členov v logistični verigi?
Seveda, naš skupen cilj je zadržati to transportno pot v taki kondiciji, da bo omogočen nadaljnji razvoj celotne pristaniške skupnosti. Ideja o pristaniški skupnosti je dobra, saj smo res povezani. Pri tem sodelujemo s Suzano Zornada- Vrabec, ki je koordinatorka na luški strani za delovanje te skupnosti.
Kaj bi si želeli od Luke?
Bistvo je, da se ne oviramo, da sodelujemo in da smo na trgu čim bolj konkurenčni. Pri tem pozivamo Luko, da se ne bi dogajale enostranske odločitve. Poslanstvo sekcije pa je tudi, da pomaga Luki, da se vpliva na ljudi, ki lahko omogočijo nemoten transport, ki ne bi motil lokalnega prebivalstva. Tu mislim na kolone kamionov. Naš interes ni ovirati Luke, želimo pa si sodelovanja z močjo argumentov, ne pa z argumentom moči. Pred uvedbo dodatnih zahtev je bila Luka bolj fleksibilna. S skupnimi močmi se lahko prilagodimo tako, da bodo zahteve sprejemljive za vse deležnike. Sekcija bo pri tem podprla vsako potezo Luke, ki bo koristila dejavnosti ali pristaniški skupnosti, ne pa tistih, ki so namenjene same sebi.
Koliko lahko Luka vpliva na blagovne tokove?
Luka ima pomemben vpliv na blagovne tokove preko Slovenije in mi zasledujemo cilj, da ne izgubimo tega vpliva. Naj ponazorim s primerom. Na Nizozemskem je carina svoj generalni urad preselila v pristanišče Roterdam, z namenom sprotnega servisiranja vseh udeležencev v čezmejnih transportnih tokovih.
Čedomir Bojanič, predsednik Sekcije pristaniških
špediterjev
