Koper, 13.5.2014 – Propeler klub pristanišča Koper je včeraj, v prostorih Vinakoper organiziral okroglo mizo na temo povezanosti pristanišča z zaledjem. Dogodek se je odvijal pod okriljem projekta IFREIGHT MED, ki sodi v okvir evropskega programa Mediteran. Na okrogli mizi, ki jo je vodila dekanja Fakultete za pomorstvo in promet Elen Twrdy, so sodelovali predsednik uprave Luke Koper Andraž Novak, generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes, direktor Adria kombi Rok Svetek, vodja kontejnerskega terminala Luke Koper Marko Babič in direktor operative v družbi Actual IT Gregor Veselko.

Debata se je vrtela okoli ključnega vprašanja in sicer, ali smo v Sloveniji pripravljeni na tektonske spremembe, ki se dogajajo v ladijskem sektorju, predvsem na področju kontejnerjev, kjer se največji svetovni ladjarji, torej danski Maersk Line, francoski CMA CGM in italijanski MSC komercialno povezujejo v t.i. alianso P3, kar pomeni, da bodo v Jadransko morje že jeseni začele prihajati večje kontejnerske ladje, z večjim ugrezom in več tovora. Sogovorniki so si bili enotni, da je koprsko pristanišče prvo, ki mora biti infrastrukturno pripravljeno na prihod večjih ladij, ampak potrebujemo tudi dovolj zmogljivo kopensko infrastrukturo, ki bo omogočala, da bodo večje količine tovora lahko prispele do cilja, torej do zalednih trgov. Predsednik uprave Luke Koper Novak se pri tem ni mogel izogniti vprašanju o stanju na projektu poglabljanja. Pojasnil je, da je izbrani italijanski izvajalec v pogodbenem roku opravil le desetino predvidenega dela, zato se je uprava odločila, da pogodbe ne podaljša in gre v postopek izbire novega izvajalca. Kljub temu je Novak zagotovil, da bo poglabljanje zaključeno avgusta. Pojasnil je tudi, da bo Luka Koper do leta 2018 investirala v kontejnerski terminal skoraj 80 milijonov evrov in povečala kapaciteto terminala s sedanjih 700.000 na milijon kontejnerskih enot (TEU) in postavil vprašanje, ali bo železnica sposobna prenesti tako občutno povečanje količine tovora. Generalni direktor SŽ Mes je odgovoril, da SŽ kot operater železniških prevozov je pripravljen in sposoben servisirati večje količine tovora v pristanišču, vprašanje pa je železniška infrastruktura, kar je v domeni države. Spomnil je na februarski žled in dejal, da kar je za mnoge le še spomin, je za SŽ dnevna realnost, saj država ni zagotovila denarja za sanacijo tirov po žledolomu, kar povzroča zamude v prevozu in višje stroške. Vsi sogovorniki, kakor tudi občinstvo so se strinjali, da je drugi železniški tir nujen, da je ne-izgradnja dodatnega tira večji strošek za slovensko gospodarstvo, kot pa izgradnja in da je treba od politike zahtevati, naj spravi v tek projekte drugega tira, ki so že v celoti pripravljeni.