Služba za raziskave in razvoj je v sodelovanju s terminalom za sadje 14. februarja izpeljala posvet o možnostih izboljšanja učinkovitosti logistične verige lahko-pokvarljivega blaga preko našega pristanišča.
Posveta, ki je bil organiziran pod okriljem evropskega projekta Empiric, so se udeležili predstavniki Sekcije pristaniških špediterjev in Zveze pomorskih agentov, predstavniki špediterjev, ki so vpeti v postopke s hitro pokvarljivim blagom, predstavniki Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin z ter predstavniki Carinske uprave RS.
Veriga je toliko močna kot je močan njen najšibkejši člen je ugotovitev, ki v logističnem poslu drži kot pribito. V tem poslu je veliko členov in če le en zataji lahko posel kaj hitro pade v vodo. Po slabi izkušnji pa se stranka običajno ne vrača. Pri lahko pokvarljivem blagu je učinkovitost verige še posebej pomembna saj gre za občutljiv tovor, ki mora čim prej do prodajnih polic. Sodelovanje med posameznimi členi in fleksibilnost je torej pri tem poslu ključ do uspeha.
Ta dejstva so bila dejansko izhodišča posveta, kjer so udeleženci govorili o problemih, dobrih praksah, sodelovanju in o temu, kaj stranke pričakujejo od vseh nas. Člane sekcije pristaniških špediterjev, ki jo vodi Čedomir Bojanič je še posebej zanimalo, kaj bo prinesla nova organiziranost državnih inšpekcijskih služb odgovornih za nadzor blaga rastlinskega in živalskega izvora. Nova organizacije velja od 1.1.2013. Medtem ko smo imeli prej dve ločeni upravi, veterinarsko in fitosanitarno, imamo danes eno, in sicer Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Glavna inšpektorica na novi upravi, Andreja Bizjak je na posvetu povedala, da do združitve prišlo z namenom racionalizacije procesov, harmonizacije zakonodaje ter potrebe po enotnem delovanju laboratorijev, da pa nova organizacija ne bo vplivala na inšpekcijske procese v pristanišču.
Zanimiva je bila tudi predstavitev carinskega dela posla, ki se trudi, da postopek sproščanja blaga poteka na način, ki zagotavlja hiter pretok tovora v vseh fazah postopkov prek proste cone Luka Koper. Obseg sproščanja tega segmenta tovora je zelo velik, prihodki države pa tudi. V letu 2012 je bilo za lahko pokvarljivo blago vloženih 3578 uvoznih carinskih deklaracij. Iz tega naslova je država pobrala 5.888.000 evrov carinskih dajatev, DDV-ja pa je bilo skupaj kar za 2.212.000 evrov. Pri 88 % deklaracij so na carini uporabili poenostavljen postopek uvoza, ki je ob ostalih optimalnih pogojih (npr. pravilna izbira načina vrednotenja) jamstvo za hitro sprostitev v prost promet. Pri carinskem nadzoru v prosti coni in ob iznosu blaga je Carinska uprava RS že zdavnaj odpravila vrsto administrativnih ovir in skupaj z operaterjem Luke Koper uvedla kopico novosti (npr. sledenje na podlagi MRN), ki omogočajo hiter in učinkovit iznos blaga z območja.
Milena Slobko Jerman iz terminala za sadje je na posvetu izpostavila prednosti Kopra pred drugimi pristanišči (npr. odprema blaga ob vsakem času). Kljub temu se dogaja, da se del tovora preusmeri v druga severnojadranska pristanišča. Tovor, ki spremeni svojo linijo, se običajno ne vrne na prvotno lokacijo, saj je pridobitev ladjarske linije zelo zahtevna naloga. Poudarila je še, da stranke ne prihajajo k nam, ampak moramo mi pristopiti k njim in jim ponuditi dovolj trdne argumente za izbiro koprskega pristanišča. Milena je predstavila tudi pričakovanja strank, ki so jih te izrazile ob nedavnem obisku sodelavcev iz terminala za sadje na sejmu Fruitlogistica v Berlinu.
Glede na to, da je posvet potekal pod okriljem evropskega projekta je ob zaključku posveta je Drago Ratoša predstavil namen in cilje projekta Empiric.
Posvet je bil zelo koristen z vidika poglabljanja medsebojnega zaupanja in sodelovanja vseh udeležencev logistične verige. Udeleženci posveta so si bili enotni, da je bil v zadnjih letih v Kopru storjen velik napredek, da pa obstajajo še področja, ki jih lahko v prihodnosti še izboljšamo.
