2025

  • maja je slavnostna otvoritev novega Potniškega terminala, sodobnega in trajnostno zasnovanega objekta s 1.037 m² površin,
  • julija se začne vgradnja pilotov za podaljšanje severnega dela pomola I, s katerim bo Luka Koper pridobila 326 metrov nove obale z dvema privezoma, 7 hektarov dodatnih skladiščnih in manipulativnih površin ter povečala zmogljivost kontejnerskega terminala na 1,8 milijona TEU letno,
  • julija se na kontejnerskem terminalu začne uvajanje sistema za daljinsko upravljanje mostnega dvigala RMG, ki izboljšuje delovne pogoje, povečuje varnost zaposlenih ter prispeva k boljši optimizaciji delovnih procesov in večji produktivnosti,
  • na terminalu za hlajene tovore se začne posodobitev hladilnih sistemov, ki bo izboljšala energetsko učinkovitost in varnost obratovanja,
  • avgusta Luka Koper podpiše pogodbo z izvajalcem za dograditev garažne hiše na avtomobilskem terminalu, s čimer bo povečala kapaciteto za dodatnih 11.665 vozil,
  • septembra na kontejnerskem terminalu začnejo obratovati štiri nova popolnoma električna mostna dvigala RTG, ki za delovanje uporabljajo izključno električno energijo iz omrežja in baterij ter prispevajo k zmanjšanju emisij in razogljičenju pristaniških dejavnosti,
  • decembra hčerinska družba Luka Koper INPO, d. o. o.,  predstavi novo plovilo Gaia, namenjeno zbiranju ladijskih odpadkov in krepitvi okoljsko odgovornega delovanja pristanišča. 

2024

  • januarja je odprt nov zunanji kamionski terminal na Serminu z 203 parkirnimi mesti in sodobno logistično infrastrukturo. Za naložbo so pridobljena sredstva Evropske komisije iz programa Instrument za povezovanje Evrope v višini 4,89 milijona evrov,
  • konec januarja Luka Koper, Ministrstvo za infrastrukturo in Občina Ankaran podpišejo tri pogodbe, ki so podlaga za začetek rekonstrukcije Železniške ceste in ureditve ankaranskega obrobnega kanala (AOK),
  • aprila je zaključena izgradnja sončne elektrarne moči 3,3 MW na strehah skladišč terminala za generalne tovore. Za naložbo v okviru projekta SOPOREM, vrednega 2,8 milijona evrov, je bilo pridobljenih 1,3 milijona evrov sredstev programa Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora, katerega nosilec je Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, 
  • julija Luka Koper prejme certifikat ISO 37001/2016 za sistem vodenja za preprečevanje korupcije, 
  • v začetku avgusta se začnejo dela za gradnjo serminske vpadnice, 
  • septembra na potniški terminal pripluje 1000. potniška ladja od vzpostavitve terminala leta 2005, 
  • novembra se začnejo dela za izgradnjo nove stavbe potniškega terminala,
  • decembra Luka Koper izbere izvajalca in podpiše pogodbo za gradnjo severnega dela I. pomola.

2023

  • julija je zaključena in predana v uporabo nova skladiščna površina za dodatnih 3.500 vozil na območju kasete 5 v zaledju tretjega bazena,
  • avgusta je pridobljeno uporabno dovoljenje za 315 novih priključkov za hladilne kontejnerje, s čimer je skupno število frigo priključkov na kontejnerskem terminalu preseglo 1.000,
  • septembra potniški terminal sprejme svojega milijontega potnika od vzpostavitve leta 2005.

2022

  • Vlada RS konec marca razširi koncesijsko območje pristanišča na parcele t.i. kaset 6A in 7A v zaledju tretjega bazena,
  • aprila in maja sta na operativno obalo kontejnerskega terminala nameščeni dve novi obalni dvigali tipa super-post-panamax,
  • maja Luka Koper s pridobitvijo uporabnega dovoljenja za zadnji odsek novozgrajenega podaljška prvega pomola zaključi eno največjih posamičnih investicij v zadnjih desetletjih,
  • oktobra je v uporabo predano novo zaprto večnamensko skladišče za generalne tovore, ki se nahaja na drugem pomolu,
  • družba preseže dva zgodovinska mejnika pri pretovoru kontejnerjev in avtomobilov: 1 milijon TEU in 800.000 avtomobilov.

2021

  • marca Vlada RS razširi koncesijsko območje pristanišča za 36 hektarov,
  • v aprilu se zaključita gradnja bertoškega vhoda za tovornjake in garažne hiše na Terminalu za avtomobile in RO-RO,
  • maja Luka Koper, d. d., prejme nagrado za najbolj varno slovensko podjetje, ki jo podeljuje Institut za korporativne varnostne študije ICS v sodelovanju s Slovenskim združenjem korporativne varnosti,
  • junija je zaključena gradnja 100-metrskega podaljška operativne obale na kontejnerskem terminalu.

 2020

  • Luka Koper zaključi izgradnjo štirih železniških tirov v skupni dolžini 2.800 metrov in s tem pridobi hitrejši ter optimalnejši vlakovni dostop za pretovor vozil,
  • maja je v uporabo predan nov privez RO-RO v tretjem luškem bazenu, ki je namenjen privezu ladij za prevoz avtomobilov,
  • junija se začne gradnja tretjega kamionskega vhoda v pristanišče, t. i. bertoški vhod,
  • na terminalu za premog in železovo rudo je nameščeno novo obalno dvigalo,
  • avgusta se pričnejo gradbena dela za podaljšanje obale kontejnerskega terminala.

2019

  • januarja Vlada Republike Slovenije soglasno sprejme investicijski program za projekt drugega železniškega tira Divača–Koper in s tem prižge zeleno luč za pričetek pripravljalnih del,
  • marca Luka Koper prične plačevati takso na pretovor, ki je namenjena izgradnji drugega tira Divača–Koper,
  • 10. maja je odprt nov, drugi uradni kamionski vhod v pristanišče,
  • julija se začne vgradnja testnih pilotov za podaljšanje prvega pomola, ki bo zagotovil nadaljnji razvoj in povečal mednarodno konkurenčnost pristanišča,
  • implementiran je t.i. tristebrni model zaposlovanja, ki predvideva zaposlovanje kadrov v matični družbi, prek kadrovskih agencij in sodelovanje z zunanjimi pogodbenimi podjetij.

2018

  • dosežen je rekordni ladijski pretovor 24 milijonov ton, vključno z rekordnim pretovorom kontejnerjev – 988.000 TEU,
  • julija Luka Koper z Mestno občino Koper podpiše pismo o nameri za sklenitev dogovora o izvajanju omilitvenih ukrepov za zmanjševanje vplivov pristaniške dejavnosti na okolje in nadaljnji razvoj pristanišča. MOK se je v pismu zavezala, da bo podprla bodoče razvojne načrte pristanišča,
  • Vlada Republike Slovenije junija spremeni uredbo o upravljanju koprskega tovornega pristanišča in med drugim razširi koncesijsko območje na kopnem in morju za 704.436 m2,
  • 21. julija stopi v veljavo Zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper, ki za družbo sicer predstavlja dodatno finančno breme, vendar na dolgi rok omogoča trajnostni razvoj Luke Koper in povečanje pretovora skozi pristanišče.

2017

  • februarja družba Adria-Tow, d. o. o., prejme nov vlačilec Mercur; s tem se njena flota poveča na šest vlačilcev,
  • marca Luka Koper, d. d., prevzame polletno predsedovanje združenju severnojadranskih pristanišč NAPA,
  • 23. maja Luka Koper obeleži 60 let od ustanovitve podjetja Pristanišče Koper, predhodnika današnje družbe Luka Koper, d. d.,
  • maja Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje SIQ družbi Luka Koper, d. d., podeli certifikat za sistem vodenja kakovosti po standardu ISO 9001:2015,
  • oktobra je Luka Koper uspešna tudi na drugem mednarodnem razpisu nemške korporacije Daimler, ki je koprsko pristanišče že leta 2015 izbrala za eno od osrednjih izvoznih luk za svoja vozila.

2016

  • Agencija Republike Slovenije za okolje, ki deluje v sestavi Ministrstva za okolje in prostor, družbi Luka Koper, d. d., ponovno podeli certifikat EMAS,
  • na kontejnerskem terminalu se začne se elektrifikacija mostnih dvigal na kolesih, ki namesto dizelskega goriva uporabljajo električno energijo, zaradi česar se pričakuje zmanjšanje emisij izpušnih plinov in stroškov energentov,
  • maja je organiziran 10. jubilejni Pristaniški dan oz. dan odprtih vrat, namenjen najširši publiki,
  • privezana je največja kontejnerska ladja v zgodovini pristanišča, MSC Paloma, s kapaciteto 14.000 TEU.

2015

  • letni ladijski pretovor doseže 20 milijonov ton,
  • Luka Koper postane eno osrednjih izvoznih pristanišč za Daljni vzhod nemške korporacije Daimler AG za izvoz avtomobilov, proizvedenih v tovarnah Mercedes – Benz v Nemčiji in nekaterih drugih evropskih državah,
  • Evropska komisija družbi dodeli posebno priznanje na področju ravnanja z okoljem. Kot nacionalni pionir na tem področju vzdržujemo certifikat EMAS že sedmo leto,
  • v zaledju drugega pomola je za skladiščenje avtomobilov urejenih in asfaltiranih 56.500 m2 površin,
  • sprejeti so Strateški poslovni načrt družbe in Skupine Luka Koper za obdobje 2016 – 2020, Poslovna strategija družbe in Skupine Luka Koper do leta 2030 ter Strateški poslovni načrt do leta 2020 z usmeritvami do leta 2030,
  • zaključena je druga faza poglabljanja vplovnega kanala znotraj akvatorija na 15 metrov.

2014

  • prvi bazen ob obali kontejnerskega terminala je poglobljen na 14 metrov, projekt je sofinanciran iz EU projekta Napadrag,
  • dokončana je poglobitev vplovnega kanala v prvi bazen na 15 metrov,
  • Luka Koper, d. d., prejme prvo nagrado združenja evropskih morskih pristanišč ESPO (European Sea Ports Organisation). V finalu za nagrado, ki jo združenje vsako leto podeljuje okoljsko najbolj prijaznim in družbeno odgovornim pristaniščem v Evropi,
  • pridobljen je certifikat ISCC EU, ki potrjuje, da v Luki Koper, d. d., pretovarjamo in skladiščimo olje oljne ogrščice, sojino olje, palmin biodizel, bioetanol in rabljeno kuhinjsko olje skladno z direktivo ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov,
  • Luka Koper, d.d., prejme nagrado Brand Leader Award za najboljšega pristaniškega operaterja in ponudnika logističnih storitev v jugovzhodni Evropi,
  • pomembna konkurenčna pridobitev za Luko Koper je možnost carinjenja blaga na ladji (pre-clearing).

2013

  • na kontejnerskem terminalu prvič v zgodovini pristanišča presežemo 600.000 TEU kontejnerskih enot,
  • uradna umestitev Luke Koper v mediteranski in baltsko-jadranski koridor,
  • podaljšanje registracije v sistem EU za okoljevarstveno vodenje organizacij EMAS do leta 2016,
  • uvedba mobilne aplikacije za pametne telefone in tablice.

2012

  • odvisna družba Luka Koper INPO, d. o. o., prične poglabljati plovno pot v prvi bazen pristanišča,
  • privežemo največjo kontejnersko ladjo doslej. Ladja Maersk Karlskrona je dolga 318 in široka 43 metrov, s kapaciteto 7.908 TEU,
  • na portalu za trajnostni razvoj https://www.zivetispristaniscem.si/ začnemo objavljati podatke o kakovosti morja,
  • prejmemo certifikat o ekološki pridelavi/predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil, ki potrjuje, da tovor po vseh fazah pretovora in skladiščenja v pristanišču ohrani lastnosti ekološke pridelave,
  • uvrstitev med finaliste v mednarodni konkurenci za nagrado Containerisation International Awards v kategoriji trajnostni razvoj.

2011

  • Vlada RS sprejme Državni prostorski načrt za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru,
  • letni ladijski pretovor preseže 17 milijonov ton,
  • pridobimo certifikat AEO (Authorised Economic Operator) za področje varstva in varnosti pristaniškega območja,
  • potniški terminal v tej sezoni zabeleži prihod več kot 100.000 potnikov,
  • na kontejnerskem terminalu prvič v zgodovini pristanišča presežemo 500.000 TEU kontejnerskih enot.

2010

  • zgradimo terminal za alkohole,
  • pridružena družba TOC, Tehnološki okoljski in logistični center, d. o. o., pridobi certifikat SIST EN  ISO/IEC 17025,
  • na portalu za trajnostni razvoj www.zivetispristaniscem.si začnemo objavljati podatke o povprečni urni ravni hrupa in prašnih delcev v pristanišču,
  • Evropska komisija izda odločbo o sofinanciranju 2. faze obnove in posodobitve železniške proge Koper-Divača,
  • uvrstimo se med finaliste nagrade ESPO 2009 (European Seaports Organization),
  • Združenju NAPA se pridruži še 5. članica, sosednja Reka,
  • pridobimo sistem EU za okoljevarstveno vodenje organizacij EMAS.

2009

  • zaživi nov portal za trajnostni razvoj pristanišča www.zivetispristaniscem.si,
  • severnojadranska pristanišča Koper, Trst, Benetke in Ravenna podpišejo sporazum o ustanovitvi združenje NAPA (North Adriatic Port Association),
  • v pristanišče prispejo štiri nova post-panamax kontejnerska dvigala.

2008

  • podpišemo koncesijsko pogodbo med Luko Koper in državo za obdobje 35 let. Koncesijska pogodba ureja področje opravljanja pristaniških dejavnosti, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture,
  • naša hčerinska družba Adria Transport, d.o.o., kot prvi privatni železniški operater prične z obratovanjem v Sloveniji, Avstriji in Nemčiji,
  • letni ladijski pretovor preseže 16 milijonov ton,
  • dokončamo investicijo v podaljšek operativne obale prvega pomola,
  • podpišemo novo Kolektivno pogodbo, ki ohranja zdravo ravnovesje med ekonomskimi, socialnimi in okoljskimi vidiki razvojnih usmeritev pristanišča.

2007

  • ustanovimo družbo Adria Terminali, d. o. o., ki upravlja suhozemni terminal v Sežani,
  • uporabimo prvi sklop novega informacijskega sistema za podporo operativnemu delu in trženju (TinO),
  • otvoritev regijskega predstavništva Luke Koper na Daljnem vzhodu v Maleziji,
  • postavitev temeljnih kamnov za podaljšanje prvega pomola za potrebe kontejnerskega terminala in izgradnjo novega skladišča za avtomobile,
  • letni ladijski pretovor preseže 15 milijonov ton,
  • pridobimo certifikat ISO 22000:2005 za sistem vodenja varnosti živil.

2006

  •  prejmemo Nagrado za finaliste Evropske poslovne odličnosti,
  •  ladijski pretovor preseže 14 milijonov ton.

2005

  • prejmemo Evropsko priznanje za poslovno odličnost fundacije EFQM (European Fundation for Quality Management),
  • kupimo novo kontejnersko dvigalo,
  • letni ladijski pretovor preseže 13 milijonov ton,
  • v pristanišču sprejmemo prvo potniško ladjo.

2004

  • Luka Koper, d. d., dobi status BIP točke (Border Inspection Post) za blago, namenjeno v EU,
  • dokončna ureditev terminala za razsute tovore, ki ga preimenujemo v Evropski energetski terminal,
  • prodamo delež v družbi Trieste International Container Terminal S.p.A.

2003

  • letni ladijski pretovor preseže 11 milijonov ton blaga.

2002

  • prejmemo Priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost.

2001

  • intenzivno gradimo na II. pomolu.

2000

  • prejmemo okoljski certifikat ISO 14001,
  • pridobimo 30-letno koncesijo za upravljanje kontejnerskega terminala v pristanišču Trst preko hčerinske družbe Trieste International Container Terminal S.p.A.

1999

  • zgradimo garažno hišo s kapaciteto 3.350 avtomobilov.

1998

  • zgradimo živinski terminal,
  • zgradimo center za ravnanje z odpadki.

1997

  • pridobimo certifikat ISO 9002,
  • vzpostavimo monitoring morja in pričnemo sodelovati z REMPEC centrom z Malte (center za aktivnosti proti onesnaženju Sredozemskega morja).

1996

  • zgradimo terminal za avtomobile,
  • privatizacija in preoblikovanje podjetja v Luko Koper d. d..

1988

  • zgradimo silos za žito.

1984

  • zgradimo terminal za razsute tovore.

1979

  • zgradimo kontejnerski terminal.

1974

  • vzpostavimo prvo redno kontejnersko linijo za Sredozemlje.

1967

  • vzpostavljena je železniška povezava Kopra z zaledjem.

1963

  • pristanišče pridobi status prostocarinske cone.

1958

  • na prvem vezu privežemo prvo čezoceansko ladjo Gorica.

1957

  • ustanovitev podjetja Pristanišča Koper.

Publikacije na temo Luke Koper:

  • 30 let slovenskega pomorstva 1945-1975, avtor dr. Mirko Koršič; založnik Založba Lipa, leto izdaje: 1975
  • Slovensko okno v svet, avtor Milenko Šober; založnik Mladinska knjiga, leto izdaje: 1982
  • Gradnja Luke Koper in železniške proge Koper – Prešnica, avtor Danilo Petrinja Primož; založnik Luka Koper, d.d.; leto izdaje: 1999
  • Luka Koper, uredil prof. dr. Livij Jakomin; založnik Luka Koper, d.d.; leto izdaje: 2004
  • Živeti s pristaniščem, prispevke zbral in uredil prof. dr. Anton Gosar; leto izdaje 2006
  • 50 let izkušenj za nova obzorja, uredil prof. dr. Livij Jakomin; založnik Luka Koper, d.d.; leto izdaje: 2006
  • Usidrali smo se na morje, Nadja Terčon, založil Pomorski muzej Piran, leto izdaje 2015