Bitka EU pristanišč se bije na železniških tirih

11.04.2020

Pregled najpomembnejših železniških projektov v Sloveniji.

Koprsko pristanišče je v evropskem merilu eno najbolj odvisnih od železnice, saj se kar 60 % blaga naloži na vagone oz. razloži z njih. Od železniških povezav je še posebej odvisen pretovor kontejnerjev, predvsem v primeru Kopra, od koder se oskrbujejo številne zaledne države. Na tem področju je razvoj intermodalnosti v Kopru ključen za nadaljnjo rast kontejnerskega prometa, ki je danes v 52 % odvisen od prevoza po železnici. Za primerjavo, pristanišča, ki sledijo koprskemu so Bremen, Göteborg in Gdansk - ta po železnici pretovorijo okrog 40 % kontejnerskega prometa, medtem ko je ta delež v ostalih evropskih pristaniščih bistveno nižji. Preverili smo, kateri so trenutno najpomembnejši projekti na slovenskem železniškem omrežju in kaj načrtujejo sosednje države.

 

EU podpira umik tovora s cest

Leta 2011 je Evropska komisija sprejela belo knjigo, ki opredeljuje strateške usmeritve za dolgoročno dosego ciljev z vidika transportne politike. Zastavila si je 10 ciljev za konkurenčen in z vidika virov učinkovit prometni sistem z večjo uporabo energetsko učinkovitejših načinov prevoza. Glavni cilj je, da bi do leta 2030 morali 30 % cestnega tovornega prevoza nad 300 km preusmeriti na druge vrste prevoza, kot sta železniški ali vodni promet, do leta 2050 pa več kot 50 % cestnega tovornega prevoza.

 

Brez modernizacije Slovenija izpade iz transportnih koridorjev

Javna železniška infrastruktura je v lasti Republike Slovenije. Za gradnjo, nadgradnjo, obnovo in vzdrževanje javne železniške infrastrukture 1.207 kilometrov železniških prog je pristojna Direkcija za infrastrukturo. Upravljavec javne železniške infrastrukture je podjetje Slovenske železnice-Infrastruktura, d.o.o. Osnovni pogoj, da bo Slovenija tudi v prihodnje ohranila vključenost v mednarodne koridorje, je modernizacija glavnih prog tako, da bodo izpolnjevale zahtevane evropske standarde glede nosilnosti, potovalnih hitrosti in komunikacijskih sistemov.

Trenutno je na slovenskem železniškem omrežju v teku 6 večjih projektov modernizacije obstoječih prog in gradnja nove proge Koper – Divača. Modernizacija vključuje predvsem povečanje dovoljene osne obremenitve tirov na 22,5 ton, varnostno-tehnične nadgradnje in nasploh obnove prog ter postaj v skladu z evropskimi standardi. Tu ima pomembno vlogo uvedba sistema ETCS (European Train Control System), ki bo omogočil čezmejni železniški promet brez ustavljanja vlakov na meji. To bo pomenilo dodatno konkurenčno prednost tako v tovornem kot tudi potniškem prometu, saj se bo zaradi neprekinjenega čezmejnega prometnega toka skrajšal potovalni čas. Projekti se financirajo iz EU sredstev (CEF, kohezijski sklad, evropski sklad za regionalni razvoj) in iz državnega proračuna, medtem ko ima gradnja drugega tira nekoliko drugačne finančne temelje.

 Klikni za povečanje

 

Kaj gradijo sosednje države?

Daleč največ sredstev v železniško omrežja vlaga Avstrija, ki naj bi leta 2026 zaključila tri velike projekte: 5,4 milijarde € vredno progo Gradec-Celovec, 3,3 milijarde € težko investicijo predor Semmering in 8,6 milijarde € vreden predor Brenner na meji z Italijo.
Hrvaška namerava do leta 2030 v prenovo svojih železnic vložiti več kot 3,5 milijarde €, do danes je že vložila 1,2 milijarde €. Najpomembnejši projekt bo izgradnja oz. obnova 280 kilometrov nižinske proge med Reko in Botovim na madžarski meji, obnova pa bo okrepila konkurenčnost največjega hrvaškega pristanišča.
Tržaško pristanišče načrtuje velikopotezno posodobitev železniške infrastrukture, ki naj bi do leta 2023 omogočala promet 25.000 vlakov/letno (v lanskem letu so jih zabeležili nekaj več kot 10.000). Celoten projekt, imenovan Trihub, ki ga sofinancira tudi Evropska investicijska banka, je vreden 200 mio € in vključuje posodobitev železniške infrastrukture v pristanišču in okolici. Med pomembnejšimi pridobitvami bo možnost sestavljanja daljših vlakovnih kompozicij, dolgih do 750 metrov.

Datoteke za prenos


PDF
Projekti na železnici.pdf
115 kb, PDF, 14.04.20