Med 900 ocenjenimi pristanišči Koper na 80. mestu

21.08.2019

Agencija Združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD) vsako leto objavi lestvico najbolje povezanih kontejnerskih pristanišč.

Agencija Združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD) vsako leto objavi lestvico najbolje povezanih kontejnerskih pristanišč, osnova za razvrstitev pa je indeks LSCI - Liner Shipping Conectivity Index. Izračun indeksa za posamezno pristanišče temelji predvsem na številu in pogostosti povezav z drugimi pristanišči ter velikosti ladij, ki v njih plujejo. 

Število in pogostost ladijskih servisov ima pomembno vlogo pri ocenjevanju vplivnega območja nekega pristanišča. Več ko je destinacij in večja ko je frekventnost povezav, več izbire imajo naročniki prevoza pri načrtovanju najbolj optimalne logistične rešitve. Med 900 ocenjenimi pristanišči je na vrhu lestvice letos pristal Šanghaj. Med prvo dvajseterico prevladujejo azijska pristanišča, od evropskih najdemo le Antwerpen, Rotterdam in Hamburg. Koper se je uvrstil na 80. mesto in je že od leta 2006, odkar UNCTAD objavlja lestvico, najvišje uvrščena kontejnerska luka v Jadranu. Trst se je uvrstil na 84., Reka na 86., Benetke pa na 189. mesto.

 

Razvrstitev v letu 2019

Indeks LSCI (točke od 2010 do 2019)

2010

2011

2012

2013

2014

2015

2016

2017

2018

2019

80. mesto

Koper

19.44

20.40

20.50

20.64

21.41

25.49

27.70

31.41

32.79

36.74

84. mesto

Trst

17.04

18.63

19.40

18.88

19.29

23.27

25.27

28.85

31.33

35.54

86. mesto

Reka

16.69

18.10

18.23

18.33

19.18

22.16

25.08

28.71

30.94

35.21

1. mesto

Šanghaj

107.17

122.48

117.16

117.80

120.22

125.34

127.86

126.39

133.58

134.32

Celotna lestvica je dostopna na https://unctadstat.unctad.org/wds/TableViewer/tableView.aspx?ReportId=170026

Jadranska transportna pot je v zadnjem desetletju močno povečala svoj pomen. Leta 2009 so štiri severnojadranska pristanišča skupaj pretovorila 1,12 milijona TEU, lani že 2,47 milijona TEU. Svetovni logisti in ladjarji so prepoznali prednosti jadranskih pristanišč za servisiranje trgov Srednje Evrope, zato se je določen del tovora preusmeril iz pristanišč Severne Evrope. Po drugi strani pa so se v tem času gospodarsko razvijale srednjeevropske države, ki so naravno zaledje severnega Jadrana. Koper je danes po povezljivosti s pristanišči severnega Jadrana precej izenačen, saj smo večinoma vključeni v iste ladijske linije. Razlikujemo se po pretovoru, po številu kontejnerskih enot, ki jih posamezna ladja pretovori. V Kopru imamo zdaj 40-odstotni delež pri kontejnerskem prometu v severnem Jadranu in smo največji terminal v tej regiji, v letu 2019 pa načrtujemo doseči zgodovinski pretovor 1 milijon TEU.