Na povabilo predsednika uprave Dragomirja Matića je Luko Koper danes obiskala varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer s sodelavkama. Gre za prvi uradni obisk varuha v koprskem pristanišču, zato so se gostje seznanile z osnovnimi informacijami o poslovanju Skupine Luka Koper, z delovanjem pristanišča in z njegovimi razvojnimi projekti.
Predsednik uprave Matić je varuhinji v prvi vrsti predstavil velik pomen, ki ga ima pristanišče za ekonomsko blaginjo regije ter za razvoj celotne slovenske logistike. Pristaniška dejavnost namreč ustvari 200 milijonov evrov letno dodane vrednosti. Vsak evro prihodka v pristaniški dejavnosti ustvari še dodatnih 1,12 evrov prihodka na ravni celotnega slovenskega gospodarstva. Od pristaniške dejavnosti je neposredno odvisnih vsaj 5000 delovnih mest. »Brez nadaljnjega razvoja pristanišča bomo ogrozili delovna mesta, zato potrebujemo široko podporo vseh deležnikov, predvsem države, ki mora zagotoviti osnovne pogoje za delovanje edinega slovenskega tovornega pristanišča. Poskrbeti pa moramo, da je ta razvoj trajnostno naravnan, kar pomeni, da bo poleg delovnih mest zagotavljal tudi čim manjše vplive na okolje, kar od nas zahtevajo predvsem lokalne skupnosti«, je poudaril Matić.
Luka Koper je v zadnjih desetih letih vložila že več kot 30 milijonov evrov v projekte za zmanjševanje vplivov pristaniške dejavnosti na okolje. Odločitve o novih investicijah, posegih v prostor in nabavi nove opreme so v Luki Koper sprejete tudi na osnovi okoljevarstvenih kriterijev. »Skoraj 60 odstotkov blaga, ki prihaja oziroma zapušča pristanišče, potuje po železnici, ki je najbolj zelen način transporta. Zato si moramo prizadevati, da čim več tovora spravimo na vlak«, je še dodal Matić.
Pravica do zdravega okolja je tudi ena od osnovnih človekovih pravic, s katerimi se ukvarjajo v pisarni varuhinje. Kakor tudi s pravico do dela. Zato je varuhinja z zanimanjem prisluhnila načinu, kako v Luki Koper skrbimo za obe področji v okviru trajnostne politike družbe. »Šele ko si ogledaš pristanišče v živo se zaveš njegovih razsežnosti in pomena«, je bila presenečena Nussdorferjeva po ogledu pristanišča. Zanimalo jo je predvsem, kako poskrbimo za svoje zaposlene in vse tiste, ki delajo na območju pristanišča z vidika varnosti. Kako sodelujemo z obema občinama in kako z njima usklajujemo razvojne načrte. Sogovornika sta se strinjala, da je konstruktiven dialog edini način za sobivanje in za odnose, ki temeljijo na zaupanju in spoštovanju potreb in interesov vseh strani.
