V okviru Združenja severnojadranskih pristanišč smo se med 10. in 13. majem udeležili največjega evropskega sejma s področja logistike Transport & Logistic v Muenchnu. Ta je letos privabil skoraj 1.900 razstavljavcev iz 59 držav.
Odločitev, da Luka Koper tokrat nastopi skupaj s pristanišči Ravenna, Benetke, Trst in Rijeka je bila logična. Vse močnejša konkurenca na globalni ravni pomeni tudi zaostren boj za blagovne tokove. Pristanišča združenja NAPA letno pretovorijo za 100 milijonov ton blaga, medtem ko je samo pristanišče Rotterdam v lanskem letu pretovorilo 430 milijonov ton. Severnojadranska pristanišča lahko le skupaj ponudijo zadostne kapacitete, ki bi v Jadran pritegnile kritične količine tovora. Ključno vlogo za doseganje tega cilja pa odigra odlična geostrateška lega in povezanost na zaledna tržišča. Na predstavitvenem dogodku dne 11.5. je spregovoril Giuseppe Parrello, sicer predsednik pristaniške uprave Ravenna, ki je poudaril časovni in stroškovni prihranek, ki ga omogoča jadranska transportna pot pri prevozu blaga z Daljnega vzhoda in vzhodnega Sredozemlja. Podporo NAPI so izrazili tudi predstavniki treh držav, iz katerih izhajajo članice, in sicer državni sekretar na hrvaškem Ministrstvu za transport Danijel Mileta, italijanski konzul v Muenchnu Filippo Scamarga del Murgo ter Igor Jakomin, državni sekretar na ministrstvu za promet, ki je dodal: "Poleg krajše transportne poti bi rad izpostavil tudi okoljski vidik te krajše poti, saj ta pomeni prihranek na gorivu in posledično manjših emisijah CO2, kar je dolgoročno najbolj trajnostna rešitev."
Na sejmišču sta predstavnika pristanišč NAPA in združenja pristanišč nemške dežele Mecklenburg-Vorpommen podpisala sporazum o sodelovanju, ki ima za cilj izgradnjo sodobnih in učinkovitih prometnih povezav med severnim Jadranom in baltskim morjem.
Igor Jakomin, državni sekretar na Ministrstvu za promet
Podpisan sporazum o sodelovanju med Luko Koper in Tajsko pristaniško upravo
V sklopu sejma smo dne 11.5. organizirali tudi okroglo mizo z naslovom »Tajska in severnojadranska pristanišča kot vezna člena med jugo-vzhodno Azijo in Evropo«, kjer je razprava potekala v znamenju iskanja priložnosti za tesnejše sodelovanje pristanišč na eni in drugi strani. Gostili smo predsednika Tajske pristaniške uprave Chalora Kotcharata ter Alexandra Hoeckla, predstavnika Bavarske trgovinske zbornice. Oba sta se strinjala, da je potenciala na obeh straneh še ogromno, kar dokazuje tudi podatek, da smo v koprskem pristanišču v lanskem letu pretovorili le za 50.000 tajskega blaga, po drugi strani pa je Tajska v letu 2010 beležila kar 7 odstotno rast BDP ter 25 odstotno rast izvoza. Hoeckele je dodal: »Pretovor blaga za Bavarsko preko Kopra je za enkrat omejen, predvsem zaradi železniških povezav. Po drugi strani pa ni logično, da blago za Bavarsko potuje po daljši poti do severa Nemčije, zato je naša naloga, da spodbujamo razvoj severno jadranskih pristanišč in prometnih povezav.« Predsednik uprave Luke Koper Gregor Veselko vidi ključ do uspeha v večanju kapacitet: »Luka Koper podpira vse infrastrukturne projekte v regiji, saj bodo severno jadranska pristanišča le tako lahko postala konkurenčna severno evropskim. Če želimo, na primer pritegniti blago iz Tajske, s katero danes podpisujemo sporazum o sodelovanju, in sploh se odpreti Aziji, bomo morali vsi skupaj povečati svoje kapacitete.« Državni sekretar Igor Jakomin se je kot sodelujoči na okrogli mizi navezal tudi na gradnjo slovenske železniške infrastrukture. Kot je dejal Jakomin, bo drugi tir zgrajen v skladu z načrti, torej se bodo dela začela v drugi polovici leta in zaključila leta 2017. Ministrstvo za promet si tudi prizadeva, da bi v te namene izkoristili sredstva, ki jih daje na voljo Bruselj. S tega vidika je tudi pomembna podpora evropske komisije obstoječim načrtom prometnih koridorjev, ki povezujejo severni Jadran z evropskim prometnim omrežjem.
Chalermchai Meekun-Iam, generalni director Tajske pristaniške uprave in Gregor Veselko,
predsednik uprave Luke Koper
