Z ministrom o nadaljnjem razvoju železniške infrastrukture

17.11.2014

Minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič, predsednik uprave Luke Koper Dragomir Matić, generalni direktor DRI Jurij Kač in generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes so se danes, skupaj s sodelavci, udeležili predstavitvene vožnje s tovornim vlakom med Koprom in Borovnico. Namen vožnje je bil prikazati trenutne razmere na progi Koper-Ljubljana, obseg škode, ki je nastal kot posledica februarskega žledu, ter sanacijska dela na progi. Na vlaku je potekal tudi delovni sestanek poslovodstev vseh treh družb in vodstva Ministrstva za infrastrukturo.

Gostje so si pred začetkom vožnje ogledali koprsko pristanišče in se na Tovorni postaje Koper vkrcali na tovorni vlak s 1.500 tonami tovora, ki je odpeljal proti Ljubljani. Med potjo so si ogledali sanacijska dela, menjave električnih lokomotiv z dizelskimi ter nasploh potek prometa na tem, po letošnjem žledu izjemno poškodovanem odseku proge. Del poti – ki je zaradi počasnih voženj, križanj vlakov in velikega obsega dela na progi trajala tri ure – so si minister in prvi možje treh družb ogledali tudi iz strojevodske kabine električne in dizelske lokomotive. 

Minister za infrastrukturo dr. Peter Gašperšič je dejal, da je z današnjim dogodkom temeljiteje spoznal dva infrastrukturna sistema, ki sta za državo izjemnega pomena, in sicer Luko Koper in t. i. "prvi tir" železniške povezave med Koprom in Ljubljano.

Delovni pogovor na vlaku je tekel predvsem o možnostih za povečanje zmogljivosti ter o pogledih, mnenjih in možnostih za izvedbo in zagon projekta drugega tira. Osrednja pozornost je bila v pogovoru namenjena iskanju ustrezne finančne konstrukcije, pri čemer so se sogovorniki strinjali, da bo nujno treba pridobiti sredstva tudi zunaj proračuna oziroma v okviru javno-zasebnega partnerstva. Ministra Gašperšiča je danes zanimal predvsem pogled obeh direktorjev na možnosti financiranja projekta, in v pogovoru je bila dosežena visoka stopnja soglasja o tem, da vidike financiranja sogovorniki skupaj in podrobneje raziščejo in uskladijo v bližnji prihodnosti. Današnji sogovorniki bodo zato pogovore v tej smeri intenzivno nadaljevali.

Predsednik uprave Luke Koper Dragomir Matić je napovedal, da bo pretovor v pristanišču v prihodnjih letih rastel, in bo obstoječi tir verjetno že leta 2018 postal ozko grlo: »To je tista kritična točka, ki po mnenju strokovnjakov pomeni zasičenost obstoječega tira. Naše stranke so zato zaskrbljene, še posebej tiste, ki načrtujejo povečanje količin pretovora po železnici.« 

Naj ob tem spomnimo, da dobrih 56% celotnega pretovora koprskega pristanišče potuje po železnici, kar je samo lani pomenilo okrog 10,1 milijona ton blaga. Lani so v Luki Koper naložili oziroma razložili 432.634 vagonov, povprečno pa je iz koprskega pristanišča na dan odpeljalo in pripeljalo 54 vlakov. Na delovnem sestanku so predstavniki ministrstva, Luke Koper, DRI-ja in Slovenskih železnic (SŽ) govorili tudi o prihodnjih načrtih in nujnih investicijah v železniško infrastrukturo. Analize in primeri iz tujine kažejo, da ima en sam evro, investiran v gradnjo infrastrukture, večkratni učinek v gospodarstvu, ena milijarda evrov investicij v gradnjo infrastrukture pa ustvari ali ohrani dobrih 17 tisoč delovnih mest. Kakovostna infrastruktura občutno izboljša dostopnost in omogoča gospodarski razvoj. 

Generalni direktor SŽ Dušan Mes je delovni sestanek ocenil kot zelo produktiven in pozitiven ter ob tem še dejal: »Količina tovora na tem odseku se povečuje, vemo tudi, kakšno je stanje na infrastrukturi, dejstvo pa je, da moramo ves tovor prepeljati, ob tem pa hkrati dograditi in popraviti progo. Kljub vsem težavam smo skupaj z Luko Koper zelo konkurenčni, kar med drugim dokazuje tudi rast naročil."

Na SŽ se obseg prepeljanega tovora in obseg dela neprestano povečujeta. Kljub infrastrukturnim omejitvam in ozkim grlom na železniškem omrežju med Ljubljano in Koprom tovorni železniški promet in vzdrževanje infrastrukture potekata nemoteno in varno. Proge na več odsekih v Sloveniji pa so danes izkoriščene skoraj do največjih zmogljivosti. Letos tako skupina Slovenske železnice kot Luka Koper načrtujeta nadaljnjo rast obsega dela in prihodkov, temu pa bodo morale – če želimo še naprej zagotavljati prevoze in kakovostne storitve za poslovne partnerje - slediti tudi nadgradnje prog in investicije vanje. 

S predstavitveno vožnjo in vzpostavitvijo še tesnejšega sodelovanja med ključnimi akterji slovenske logistike ter Ministrstvom za infrastrukturo je bil narejen velik korak, od zavedanja težav, ki jih ozka grla na določenih odsekih prog pomenijo za slovensko gospodarstvo, do snovanja konkretnih načrtov za prihodnost.