Zaposleni Luke Koper imajo že 50 let svoj časopis, Luški glasnik. Je eden redkih internih časopisov podjetij v Sloveniji, ki neprekinjeno izhaja vsak mesec in to še vedno v tiskani obliki. Prva številka je izšla leta 1970 kot novembrska in decembrska skupaj, prvi urednik pa je bil Bogomir Lilija – do danes se jih je zvrstilo še sedem. V petih desetletjih je časopis kar devetkrat spremenil svojo podobo in format, spreminjala pa se je tudi njegova vsebina. Med prebiranjem starih številk skoraj brez izjeme najdemo informacije o poslovanju, naložbah, pretovornih procesih, načrtih. Zasledimo tudi teme, kot so stanovanjska politika, prehrana, izobraževanje, šport, aktivnosti mladih, krvodajalstvo in razvedrilo. Da pristanišče spodbuja napredek in razvoj kraja, razberemo iz vsebin: gradnja bolnišnice, vrtcev, šol, okoljska ozaveščenost, sodelovanje z drugimi delovnimi organizacijami in podjetji.
V novem tisočletju je glasnik ponovno pričel slediti svojemu poslanstvu v najširšem smislu – graditi kulturo odnosov v podjetju. Poleg poslovnih in kadrovskih novic ter tržnih aktivnosti, je časopis redno spremljal področja kakovosti, varstva pri delu, naložb in nove tehnologije, inovacije zaposlenih. Vse bolj aktualno je postalo varovanje okolja in aktivnosti pri evropskih projektih. Na straneh časopisa so bile tudi ‘mehkejše’ vsebine. Svoj prostor v njem so našli sindikati in svet delavcev, pa tudi luški upokojenci. Leta 2015 smo prilagojeno obliko Luškega glasnika pričeli pošiljati tudi poslovnim partnerjem, lokalnim oblastem, krajevnim skupnostim, medijem, državnim in finančnim institucijam ter lokalnim šolam in knjižnicam. V tem obdobju so Luški glasnik nagradili dvakrat: z Zlatim peresom Aktiva novinarjev Slovenije za interno komuniciranje, Združenje evropskih internih komunikatorjev FEIEA pa mu je dodelilo tretje mesto med najboljšimi internimi glasili v Evropi.
Ob 50-letnici izhajanja Luškega glasnika smo pripravili razstavo na koprskem Bastionu, v bližini potniškega terminala. Na ogled je 8 čudovitih utrinkov iz pristaniškega življenja. Tokrat so fotografije črnobele, odsevajo pa duh časa, ki ga je vsa ta leta beležil naš časopis.
