Dan pred izdajo gradbenega dovoljenja pa je vlada Republike Slovenija ustanovila podjetje 2TDK, ki bo prevzelo vodenje te zahtevne investicije, poiskalo potrebne vire financiranja, tako evropska sredstva kot sredstva zasebnikov. Slovenija bo v začetni fazi v podjetje vložila 200 milijonov evrov. Hkrati je resorno ministrstvo, zaradi visoke ocenjene vrednosti projekta naročilo revizijo projekta, ki naj bi bila zaključena do poletja. Na ministrstvu za infrastrukturo pričakujejo, da bodo razpis za izgradnjo drugega tira med koprom in Divačo objavili konec naslednjega leta.
Kaj pridobimo z drugim tirom?
- zmanjšanje razdalje od Kopra do Divače iz 45,5 na 27,1 km
- zmanjšanje prevoznega časa iz 43-48 minut na 15-21 minut
- povečanje hitrosti iz 70 km/h do 160 km/h
- povečanje števila vlakov na dan
- povečanje varnosti.
Kljub enotirni progi pripeljejo in odpeljejo tovorni vlaki iz koprskega pristanišča vse več blaga. V lanskem letu ga je bilo preko 11 milijonov ton, kar je skoraj dve tretjine blaga, ki ga z ladij pretovorimo v Luki Koper. Koprsko pristanišče ima široko mrežo rednih železniških povezav z najpomembnejšimi logističnimi središči v Avstriji, na Madžarskem, Slovaškem, Češkem in v drugih evropskih državah. Zgolj iz kontejnerskega terminala dnevno odpelje oz. pripelje v povprečju 22 blok vlakov za različne destinacije v Srednji in Vzhodni Evropi.
Luka Koper je pomembna za oskrbo zalednega gospodarstva v Srednji in Vzhodni Evropi, kar nam je priznala tudi EU, ki je železniški odsek Koper – Divača vrstila v vseevropsko omrežje TEN-T, in sicer v Baltsko-jadranski in Sredozemski koridor. Ker obstoječa proga med Koprom in Divačo ne ustreza standardom evropskega jedrnega omrežja, se Slovenija intenzivno pripravlja na izgradnjo nove hitre proge, t.i. drugega tira od Kopra do Divače.
