Evropska direktiva 2014/94/EU o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva je nastala z namenom, da bi v Evropi zmanjšali odvisnost od nafte ter ublažili negativen vpliv prometa na okolje. Evropska unija je državam članicam naložila, da pripravijo program nacionalne politike za alternativna goriva in med te uvrstila tudi utekočinjen zemeljski plin (UZP). Države članice morajo tudi poskrbeti, da bo do konca leta 2025 v morskih pristaniščih na voljo ustrezno število oskrbovalnih mest za UZP, kar bo omogočilo pretok plovil na UZP v celotnem jedrnem omrežju TEN-T.

Državni prostorski načrt za celovito prostorsko ureditev pristanišča za mednarodni promet v Kopru ne predvideva, da bi se v koprskem pristanišču postavljala kakršna koli fiksna infrastruktura za UZP. Je pa korpsko pristanišče jedrno pristanišče in bo torej moralo zagotoviti podporo plovilom na UZP.

Da bi podrobneje preučili področje v sodelovanju z institucijami, ki so že pridobile izkušnje na tem področju, se je Luka Koper pridružila projektu GAINN4MOS (več informacij o projektu je na voljo na spletni strani http://www.gainnprojects.eu/about-gainn4mos/ ), ki je sofinanciran s sredstvi Evropske unije preko Instrumenta za povezovanje Evrope.

Ob prisotnosti strokovne javnosti, je v sredo, 5. aprila 2017 v prostorih Luke Koper potekala predstavitev rezultatov študij, ki jih je Luka Koper izdelala na temo UZP v sodelovanju z zunanjimi izvajalci ravno v okviru projekta GAINN4MOS. Študije so doprinesle novo znanje kar zadeva tehničnih možnosti oskrbovanja ladij, ki so privezane v Kopru, z UZP.

Goran Matešič, energetski menedžer v Luki Koper, je izpostavil, da je družba odprta za preučevanje kakršnih koli alternativ in verjame, da bodo zaključki študij pomagali tudi pri oblikovanju nacionalne strategije za alternativne energente, ki je trenutno v pripravi.

Uroš Prosen, direktor družbe TGE Gas Engineering, je predstavil globalne prakse pri uporabi UZP kot pogonskega goriva za ladje. Upoštevajoč prostorske omejitve koprskega pristanišča ter varnostne vidike, izhaja, da bi oskrbovanje ladij lahko potekalo le s premičnimi rešitvami – na primer s podporo manjših specializiranih plovil. V prvi fazi bi bunkering potekal lahko samo na sidrišču in torej izven območja pristaniškega akvatorija. Prosen je nadalje izpostavil, da mora kakršno koli resno načrtovanje v povezavi z UZP temeljiti na osnovah rezultatov ocen tveganja. Oskrbovanje s pomočjo tovornjakov, ne pride v poštev, saj bi za primer oskrbovanja potniške ladje potrebovali okoli 50 tovornjakov. Je pa dejstvo, da trenutno povpraševanja po UZP pri nas ni zaznati. Tudi sicer se ladje le v manjši meri z gorivom oskrbujejo v Kopru, saj to raje počnejo v ostalih jadranskih pristaniščih, kar bo verjetno obveljalo tudi v primeru, da se bo uporaba UZP razširila.

Predstavljena je bila tudi možnost uporabe UZP kot pogonskega goriva za pristaniško pretovorno mehanizacijo. V študiji se je preučevalo predvsem možnosti uporabe UZP za terminalske vlačilce in manipulatorje. Andrej Stušek, direktor Enos LNG d.o.o., odsvetuje t.i. retrofitting ali naknadno preureditev mehanizacije, saj se zdita varnost in zanesljivost v pristaniški dejavnosti primarnega pomena. Medtem ko trenutno sploh še ni na voljo manipulatorjev na UZP, je moč kupiti od proizvajalcev že vlačilce na UZP. Ekonomski izračuni so v veliki meri odvisni od gibanja cen UZP in nafte v prihodnosti.  Izpusti v okolje pa bodo v primeru uporabe mehanizacije na UZP nižji.