Na letošnjem Blejskem strateškem forumu, ki se je odvijal 1. in 2. septembra, so organizatorji enega od panelov posvetili tudi sodelovanju med severnojadranskimi pristanišči. Težo debati sta dala predvsem dva sogovornika, zunanja ministra Slovenije in Hrvaške, Anže Logar in Gordan Grlić Radman. O sodelovanju med pristanišči so razpravljali predsednik tržaške pristaniške uprave Zeno D’Agostino, član nadzornega odbora reškega pristanišča Ivan Pavlović ter predsednik uprave Luke Koper Dimitrij Zadel. Panel je moderiral dr. Marko Pavliha, strokovnjak s področja pomorskega prava.
Zunanja ministra sta poudarila predvsem pomen izjave o tristranskem sodelovanju v severnem Jadranu, ki so jo Slovenija, Italija in Hrvaška podpisale 21. aprila na Brdu pri Kranju, potem ko sta obe sosednji državi razglasili izključno ekonomsko cono na morju. “Sodelovanje v Jadranu smo tako dvignili na novo raven. Izključna ekonomska cona je najboljša možnost za zaščito morja, še pomembnejše pa je tristransko sodelovanje med državami,” je poudaril Logar. Dodal je, da ta dogovor ponuja priložnosti glede zaščite okolja, pa tudi za večje povezovanje pristanišč in s tem dodatne možnosti za krepitev gospodarstva.
Predstavniki vseh treh severnojadranskih pristanišč so se s tem strinjali. D’Agostino je poudaril, da imamo vsa tri pristanišča na področju varovanja okolja podobne izzive. Vsa tri smo namreč obkoljena z naseljem in zato pristaniška dejavnost v prvi vrsti vpliva na življenja okoliških prebivalcev. Ker imamo torej enake izzive, imamo tudi priložnost, da skupaj najdemo rešitve, je dejal D’Agostino. Izpostavil je tudi podobnost med pristanišči v luči gradnje infrastrukture. Vsa tri pristanišča namreč največ vlagamo v kontejnerske kapacitete in železniške povezave. Pri tem je spomnil, da Koper, Trst in Reka skupaj pretovorimo več vlakov letno kot Rotterdam, ki je desetkrat večji. Sicer je pojasnil, da Rotterdam v veliki meri uporablja rečne barže za prevoz kontejnerjev v notranjost, česar na Jadranu nimamo.
Zadel je dejal, da so pristanišča sicer tekmeci, ko gre za pretovor, a morajo sodelovati, ko gre recimo za okoljska vprašanja. Spomnil je tudi na sodelovanje znotraj Združenja severnojadranskih pristanišč Napa in na številne EU projekte, ki smo jih pristanišča skupaj prijavljala in prejela evropski denar. »Cel kup področij obstaja, kjer lahko pristanišča med seboj sodelujemo,ne da bi s tem posegali v komercialne interese drug drugega,« je še dodal Zadel in izpostavil področje energetike, predvsem pripravo na priklop ladij na električno napajanje, zagotavljanje alternativnih, bolj čistih goriv za ladjarje ter področje digitalizacije in varnosti, predvsem kibernetske varnosti.
Pavlovič je izpostavil odvisnost vseh treh pristanišč od velikih kontejnerskih ladjarjev, predvsem v luči prilagajanja infrastrukture in opreme zaradi prihoda vse večjih ladij. Po drugi strani pa je poudaril potencialen vpliv vseh treh pristanišč v smislu skupnega pristopa do ladjarjev. Pri tem je imel v mislih instrument pristaniških pristojbin, s katerimi bi pritegnili v Jadran okolju bolj prijazne ladje, tako z vidika emisij v zrak kot hrupa.
Logar in Grlić Radman sta za konec še spomnila, da je Jadransko morje del skupnega Sredozemskega prostora, zato sta tako Slovenija kot Hrvaška zaprosili tudi za članstvo v skupini sedmih sredozemskih držav (Med 7). Prvo srečanje v razširjeni sestavi (Med 9) bo že sredi tega meseca na zasedanju v Atenah.
