10. novembra 2015 smo v Luki Koper gostili koordinatorja jedrnih evropskih prometnih koridorjev, ki so ključni za Slovenijo. Kurt Bodewig bdi nad Baltsko-Jadranskim koridorjem, medtem ko je Laurens Jan Brinkhorst odgovoren za Mediteranski koridor, oba pa v imenu Evropske komisije skrbita za načrtovanje vseh aktivnosti z državami članicami na katerih potekajo koridorji.
Koprsko pristanišče je vključeno v oba jedrna koridorja, zato sta si želela sogovornika ogledati pristanišče in se seznaniti z našimi načrti za povečanje kacitet pristanišča in se prepričati o njegovi učinkovitosti. Ustrezen razvoj pristanišča je namreč zelo pomemben za delovanje obeh koridorjev, ki nas povezujeta z našimi ključnimi trgi srednje Evrope. Luka Koper že izvaja vrsto investicij, ki so del nove strategije razvoja do leta 2030. Ta predvideva izboljšanje dostopnosti pristanišča z morske strani z izgradnjo novih obal, rekonstrukcijo priveznih mest ter poglabljanjem v skladu zahtevami ladjarjev. Vključuje pa tudi projekte, ki povezujejo različne načine prevoza in izboljšujejo intermodalne zmogljivosti na področju kontejnerskega in Ro-Ro prometa. Kot je na srečanju poudaril predsednik uprave Dragomir Matić, je »pogoj za učinkovito delovanje pristanišča in posledično koridorjev sodobna in zanesljiva železniška infrastruktura. To velja predvsem za Koper, saj preko železnice potuje 60 % vsega blaga, ki pride in gre iz pristanišča.«
V Luki Koper si želimo za izvedbo navedenih projektov pridobiti tudi nepovratna sredstva iz evropskega razpisa CEF (Connecting Europe Facility) za obdobje do leta 2020. Na prvem CEF razpisu smo dobili odobrene tri projekte, od tega 6 milijonov evrov za infrastrukturni del, vezan na razvoj zmogljivosti prvega pomola. Na trenutno objavljenem razpisu CEF pa lahko za infrastrukturne projekte konkuriramo le v sklopu kohezijske ovojnice, za kar smo že zaprosili za odobritev Ministrstvo za infrastrukturo od katerega pričakujemo pozitiven odgovor. Gre namreč za pomembno naložbo vezano na projekt evropskih pomorskih avtocest, ki vključuje novi Ro-Ro privez v tretjem bazenu, nove železniške kapacitete in nov tovorni vhod v zaledju tretjega bazena.
Obisk koordinatorjev sovpada z današnjo otvoritvijo Baltsko – Jadranskega železniškega tovornega koridorja, ki so ga uradno vzpostavili prometni ministri upravljavci železniške infrastrukture in organi za dodeljevanje vlakovnih poti Poljske, Češke Republike, Slovaške, Avstrije, Slovenije in Italije. Ena od ključnih funkcij koridorja je točka »One-Stop-Shop«, preko katere bodo prevozniki in drugi naročniki železniških prevozov naročali infrastrukturne zmogljivosti na celotni trasi koridorja, kar bo prineslo učinkovitejše in hitrejše prevozniške storitve.
Koordinatorja sta se po pogovorih s predsednikom uprave Luke Koper sestala tudi s predsedniki pristaniških uprav Severnega Jadrana.
